Piše: Jože Biščak
Ena od stvari, ki jo vladajoča politika zelo rada počne in potem kot odrešenik zmagoslavno dviguje roke, je razdeljevanje subvencij. Ker vlade nimajo svojega denarja, ga z davki vzamejo vsem in ga prek državnih pomoči dajo samo izbranim. Pri upravičevanju take prerazporeditve imajo bujno domišljijo: ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest, spodbujanje inovacij, pomoč pri prekvalifikaciji, povečanje samooskrbe, pospeševanje investicij in okolju prijaznih naložb, visoke cene energentov in še bi lahko naštevali, seznam je neskončen.
Razlogi, zakaj bodo s svojim denarjem pomagali podjetju ali panogi, so javnosti všečni in prepričljivi, tako da ne pride do negodovanja. Kdo bo protestiral, če bo država pomagala šivilji Francki, da bo še naprej šivala obleke in ji ne bo treba zapreti obrti? To se lahko zgodi vsakemu, je razmišljanje povprečnega državljana, in hvala bogu, da imamo take politike, ki jim je mar za našo šiviljo. Obrv dvignejo le takrat (še to za kratek čas), če je šivilja po naključju sorodnica politika, dobra prijateljica njegove žene ali strankarska kolegica. V tem primeru se zganejo tudi mediji in začne se neskončno poročanje o korupciji, ki jo je treba kaznovati in nadaljnjo preprečiti tako, da se kot razdeljevalec državnih pomoči postavi nov človek, ki bo to delal pošteno. Mar res?
Subvencije pošiljajo trgu napačne signale
Korupcija pri podeljevanju subvencij je le posledica nespametne politike in brezglavega zapravljanja denarja (neto) davkoplačevalcev. Če bi jo želeli preprečiti, je treba ukiniti vse oblike državnih pomoči. Ne samo zato, da bi lepljivim prstom preprečili okoriščanje z denarjem davkoplačevalcev, ampak predvsem zato, ker so škodljive za gospodarstvo, kar na koncu vpliva na blaginjo vseh državljanov. Še več. Večina podjetij, ki prejme subvencije, običajno konča v stečaju (tipičen je primer tekstilne tovarne Mura).
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
