Piše: Petra Janša
Po drugi svetovni vojni v Evropi so komunistične oblasti na ozemlju RS umorile več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodnosti, med njimi več kot 15.000 prebivalcev Slovenije oziroma en odstotek prebivalstva.
Predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman se je odzval na poziv ministrstva za pravosodje in poslal dopolnitev Prvega poročila Republike Slovenije o uresničevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. V dopisu dr. Dežman med drugim omenja, da pristojna komisija ves čas svojega delovanja opozarja na to, da »Republika Slovenija ne izpolnjuje svojih obveznosti do žrtev najhujših mirnodobnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na ozemlju RS, ko so po drugi svetovni vojni v Evropi komunistične oblasti na ozemlju RS umorile več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodnosti, med njimi več kot 15.000 prebivalcev Slovenije oziroma en odstotek prebivalstva«.
V Sloveniji poteka kulturna vojna
V omenjenem dokumentu piše, da »Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč trenutno obravnava več kot 800 prikritih morišč in grobišč«. Kot še piše, je v eni svojih javnih izjav komisija opozorila, da v Republiki Sloveniji ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta temelj slovenske državnosti uveljavljamo, in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne. »Gre za delovanja, za katera je značilno zanikanje zločinov, npr. z izjavami ‘še premalo smo jih pobili’, sramotenje odkrivanja resnice, npr. z izjavami, da gre pri odkrivanju in pokopu umorjenih za ‘premetavanje kosti’, odklanjanje pravice do groba in ureditve vojnih grobišč tabuiranim žrtvam, npr. z izjavami, da v Ljubljani ne bo ‘domobranskih spomenikov’. Ob tem dr. Dežman spomni, da je »Vlada RS leta 2023 dala z državnimi častmi pokopati načelnika komunistične tajne politične policije, ministrica za kulturo je slavila ustanovitev stalinistične Komunistične partije Slovenije, Vlada RS je ukinila dan spomina na žrtve komunizma in Muzej slovenske osamosvojitve«. Prav tako »Vlada RS podpira Zorana Jankovića, župana mestne občine Ljubljana, ki z vsemi sredstvi preprečuje pokop posmrtnih ostankov ljudi, ki so jih umorili komunistično partizansko gibanje med drugo svetovno vojno in komunistične oblasti po drugi svetovni vojni«. Dr. Dežman ne pozabi zapisati, da je »razstavo o Jami pod Macesnovo gorico Ministrstvo RS za kulturo črtalo iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije kot vsebinsko in strokovno neprimerno«.
Golobova vlada se ne odziva
Dr. Dežman v dopolnitvi Prvega poročila Republike Slovenije o uresničevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji poudarja, da je »tako stanje obsodil Odbor za peticije Evropskega parlamenta, ki je 14. februarja 2024 soglasno podprl peticijo št. 0718/2023 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji«. Prav tako je »predsednica odbora Delors Montsserat 16. februarja pozvala Vlado RS k odzivu nanjo«, saj je »tako stanje neposredna kršitev 15. člena Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem (MKZVOPI)[1], alineje g 2. točke 17. člena MKZVOPI[2] in 3. točke 24. člena[3]«. »Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev zadolžena za vodenje postopkov odkrivanja in urejanja prikritih morišč in grobišč do ‘dokončnega slovesa’ oz. vpisa v register vojnih grobišč,« je izpostavil dr. Dežman in ob tem spomnil, da »skuša komisija vsaj od leta 2015, ko je začela s sistematičnim arheološkim raziskovanjem, prekopi posmrtnih ostankov umorjenih in z urejanjem morišč in grobišč, s predlogi programov, pozivi in predstavitvami svojega dela uresničevati svoje zakonske obveznosti«. »S sklepi, predlogi in pozivi komisije so imele tako ali drugače težave vse Vlade RS. Sedanja Vlada RS se na predloge in pozive komisije ne odziva. Program komisije za leto 2024 je bil medresorsko usklajen in poslan v obravnavo in sprejetje Vladi RS že februarja 2024. Komisija pričakuje od Vlade RS, da bo usklajeni program čim prej sprejela.«
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
