Piše: Petra Janša
V Sloveniji ni resnega spora o tem, da korupcija in organizirani kriminal davkoplačevalce staneta ogromno denarja. Spor nastane takrat, ko je treba splošno načelo pretočiti v konkretno institucijo z realnimi pristojnostmi, kadri, roki in odgovornostjo.
Odbor za pravosodje je po nočni seji z devetimi glasovi proti šestim potrdil predlog zakona o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Za so glasovali SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, proti pa Svoboda, SD in Levica. Sprejet je bil tudi zamik začetka uporabe na 1. julij 2027. Predlog – v javnosti znan kot SKOK oziroma StKOK – sicer še ni dokončno sprejet, saj se bo odločanje nadaljevalo danes, v četrtek na plenarni seji DZ.
Kaj zakon dejansko spreminja?
Čeprav je poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin na odboru trdila, da se skoraj polovica členov ukvarja zgolj s preimenovanjem institucij, predlog prinaša veliko več kot le kozmetične popravke. Specializirano državno tožilstvo se preoblikuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, zakon pa na novo določa tudi katalog kaznivih dejanj. Kadrovsko se organ močno krepi: najnižje število tožilcev se s sedanjih deset zvišuje na 25, vodja pa bo lahko imel dva namestnika. Poleg tega se znotraj organa vzpostavlja nova analitična enota. Spremembe čakajo tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki bo moral zadeve iz kataloga prevzeti po uradni dolžnosti, pisne zahteve vodje tožilstva pa zanj postajajo zavezujoče. Korenite spremembe se obetajo tudi na sodni ravni.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
