11.6 C
Ljubljana
sobota, 12 oktobra, 2024

V tiskani izdaji Demokracije preberite: Javnofinančne razmere se slabšajo

Piše: Vida Kocjan

Fiskalni svet opozarja, da so ukrepi vlade pogosto premalo domišljeni in celoviti ter predstavljajo velika javnofinančna tveganja. Številni sprejeti in napovedani ukrepi vlade predstavljajo velika tveganja za vzdržnost javnih financ.

Fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, je v polletni publikaciji javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opozoril na povečevanje javnofinančnega primanjkljaja, ki je bil v prvem polletju letos okoli 300 milijonov višji kot v istem obdobju lani. Opozarjajo, da je poslabšanje javnofinančnih razmer v letošnjem letu povezano z visoko inflacijo. Relativna zadolženost države pa ostaja višja kot pred začetkom epidemije covida-19. Opozarjajo, da so ukrepi vlade pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance. Dodajajo, da bo v EU s prihodnjim letom znova uvedeno fiskalno pravilo (zadolženost do 60 odstotkov in primanjkljaj največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda). Slednje bo odločevalce in pripravljavce fiskalne politike prisililo v bolj vzdržno naravnano delovanje. Opozarjajo, da bi priprava proračunskih načrtov jeseni morala odražati zavedanje omejitev fiskalne politike. V nadaljevanju navajamo ključne poudarke Fiskalnega sveta iz julijskega poročila.

Primanjkljaj trikrat višji kot lani

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju letošnjega leta je bil s 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) večji kot v istem obdobju lani in večji kot v povprečju držav Evropske unije. Fiskalni svet v julijski polletni publikaciji nadalje navaja, da podatki po denarnem toku nakazujejo nadaljevanje podobnih gibanj tudi v preostalem delu prve polovice leta 2023, to je tudi v drugem četrtletju. Primanjkljaj državnega proračuna ob koncu polletja je bil namreč 413 milijonov evrov ali okoli 300 milijonov evrov višji kot v istem obdobju lani.

Poslabšanje javnofinančnih razmer v prvi polovici leta je bilo v veliki meri povezano z visoko inflacijo. Njen začetni pozitivni vpliv na prihodke, ki je bil očiten v lanskem letu, se je postopoma izpel. Z zamikom so se pričakovano povečali tudi pritiski na odhodkovno stran. Neposredni vpliv interventnih ukrepov pa kljub medletnemu zmanjšanju obstaja občuten. Povečuje se negativni učinek na saldo proračuna zaradi ukrepov za blažitev draginje, ki so letos prevladujoče namenjeni gospodarstvu.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine