Piše: Vida Kocjan
Anton Šturbej je bil za poslanca Slovenske demokratske stranke lani izvoljen prvič, in sicer v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah. V državnem zboru je član treh odborov (za obrambo, za kulturo ter notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo). Hkrati je podpredsednik komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter član komisije za poslovnik. Pogovor je zato potekal v okviru ta čas zelo aktualnih tem in področij, ki jih pokriva.
Demokracija: Gospod Šturbej, po avgustovskih poplavah ste se udeležili več prostovoljnih delovnih akcij v pomoč državljanom v Savinjsko-šaleški regiji in na Koroškem. Kakšni so bili vaši prvi vtisi, kako ste se počutili, kakšni so bili odzivi ljudi s poplavljenih območij?
Šturbej: Res je, udeležil sem se več delovnih akcij na omenjenih območjih. Moji prvi vtisi so bili zelo mešani glede na obseg naravne katastrofe. Osebno sem pričakoval manjšo degradacijo in seveda veliko manjšo škodo. V prvih stikih z ljudmi pa seveda občutke žalosti, pomešane z vprašanji, zakaj se je prav njih lotila narava s takšno rušilno močjo, da so jim poplave in plazovi odnesli desetletja njihovega dela. Domačini so nas sprejeli z odprtimi rokami in s hvaležnostjo do vsakega, ki jim je lahko kakorkoli s svojimi rokami ali stroji pomagal vsaj malo očistiti dvorišča, kleti in stanovanja, vendar bodo njihovi spomini na poplave ostali boleči in dolgotrajni.
Demokracija: V državnem zboru je bil sprejet intervencijski zakon za pomoč po poplavah. Kako ga ocenjujete?
Šturbej: Zakon je v nekaterih delih dober, vendar za moje pojme zelo neoperativen, predvsem ker nima nadzornega mehanizma nad porabo tako finančnih kot materialnih sredstev. Takojšnja pomoč kljub temu zakonu in rebalansu proračuna za okoli 520 milijonov evrov ta sredstva po mojih informacijah tudi v manjšem obsegu niso razdeljena, niti kot predplačila še neocenjene škode. Napoved, da bo Republika Slovenija odkupila licenco za ocenjevanje škode od Hrvaške, po moji oceni ni rešitev, saj obnova potresnega območja v okolici Petrinje zelo počasi napreduje. Aktivnemu delovanju na poplavnem območju marajo slediti jasni in nedvoumni ukrepi, podprti s finančnimi sredstvi. V tem primeru bi se lahko v zelo kratkem časovnem okvirju zgradilo med 150 in 200 hiš, saj je bil rebalans proračuna narejen izključno za te namene in za poškodovano nujno infrastrukturo.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
