Piše: Blagovest.si
Star pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. In seveda tudi ni vse resnica, kar nam posredujejo vplivni mediji, v slovenskem primeru zlasti RTV Slovenija, ki ga plačujemo vsi davkoplačevalci.
Na prvi pogled je skoraj nemogoče ločiti resnico od laži. Tako kot je nemogoče ločiti pšenico od ljulke. In tega se nosilci propagande dobro zavedajo. S tehniko lansiranja točno določenih informacij (ali dezinformacij), pri čemer nekatere druge nalašč zamolčujejo, ustvarjajo javno mnenje, ki ustreza njihovim interesom. V slovenskem primeru nič novega, saj so bili npr. po drugi svetovni vojni prepovedani vsi nekomunistični časopisi, radio Ljubljana, ki je obstajal že od prej, je prevzel funkcijo radia Kričač, le redka kasnejša glasila so si upala drezati v sveto kravo komunističnega režima. Glasila iz emigracije so si tu upala največ, a v domovini jih tako ali tako nihče ni smel brati.
V naših mainstream medijih zadnje mesece poslušamo, kako se je medijska svoboda pri nas poslabšala, odkar je sedanja vlada na oblasti. In zanimivo, Slovenija je na lestvici medijske svobode vedno visoko, kadar so na oblasti leve vlade. Če pa pride kakšna druga, pa takoj pride do padca. Kako je to mogoče? In kako je mogoče, da tovrstne informacije v javnost lansirajo celo tuji mediji in mednarodne novinarske organizacije?
Več si lahko preberete TUKAJ.
