Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija se ob dnevu državnosti spominjamo pozabljenih idejnih snovalcev projekta slovenske države. Opozarjamo, da se Golobova socialistična vlada proti vsesplošni draginji bori s podražitvami in da Republiko Slovenijo zunanjepolitično postopoma obrača v prorusko Putinovo smer. Razgaljamo, kako skuša tranzicijska levica obdržati vpliv na RTV Slovenija. Objavljamo intervjuja z vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec in s podjetnikom, strokovnjakom za komuniciranje ter komentatorjem Edvardom Kadičem. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Vlada Roberta Goloba je od nastopa mandata prejela že dve odprti pismi na temo soočanja z rusko invazijo v Ukrajini. Medtem ko podpisniki drugega pisma opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, so podpisniki prvega pisma, med katerimi sta tudi Milan Kučan in Danilo Türk, prepričani, da je treba ubrati drugačen pristop in ruskega predsednika prepričati k pogajanjem.
Omenjeni odprti pismi sta bili napisani, še preden se je minuli četrtek premier Robert Golob odpravil na svoj prvi obisk evropskih institucij, kjer se je srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in podprl podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini. Slovenija po njegovih besedah podelitve statusa kandidatk Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ne povezuje z Zahodnim Balkanom, ne bi pa želeli, da se ta regija prezre. Dan kasneje se je sešel še s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Prav tako se je istega dne v Bruslju mudil minister za obrambo Marjan Šarec, kjer je na srečanju obrambnih ministrov Nata potrdil, da zaveze Natu ostajajo nespremenjene in da Slovenija sredstev za obrambo ne namerava zmanjševati. V zvezi z nakupom oklepnikov boxer pa je dejal, da revizija poteka, kdaj bo končana, pa ni mogoče napovedati. Zdi se, da Golobova vlada igra dvojno igro, eno za bruseljske veljake, eno za domače politične botre.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Pozabljeni idejni avtorji projekta slovenske države
V nasprotju z lanskim jubilejnim letom se letos ne obeta veliko slavij ob obletnici slovenske osamosvojitve. Morda tudi zato, ker je oblast v Sloveniji letos znova prevzela tranzicijska pri(h)vatizatorska ekipa, ki državo obravnava kot plen, čeprav isti greh očita drugi strani.
Po drugi strani pa je Slovenija letos ob 30. obletnici mednarodnega priznanja (in hkrati ob 35. obletnici dveh epohalnih dogodkov, to sta izid slovenskega nacionalnega programa v Novi reviji in litostrojska stavka) dočakala tudi obsežno monografijo dr. Janeza Juhanta o slovenskem teologu, duhovniku, publicistu in aktivistu dr. Lambertu Ehrlichu, ki sodi med pionirje ideje o samostojni slovenski državi. Umorjen je bil pred 80 leti in doslej zamolčan. Ali še bolje: po krivici popljuvan in obrekovan prav zato, ker je bil zaveden Slovenec in nasprotnik totalitarizmov.
Narobe svet: Nad draginjo s podražitvami
V času vodenja nove vlade pod vodstvom stranke Gibanje Svoboda in Roberta Goloba ter s strankama SD in Levica smo v Sloveniji priča neverjetnim podražitvam in napovedim o njih. Potrjuje se, da draginja zdajšnji vladi ni prioriteta. Ali kot je dejal Golob: »Ljudje se bodo morali na podražitve navaditi.«
Zemeljski plin se bo s 1. julijem podražil za neverjetnih 85 odstotkov. Kurilno olje se je sredi junija podražilo za 66 odstotkov. Zneski na položnicah za električno energijo so vsaj dvakrat višji kot v času vlade Janeza Janše. V torek smo bili priča visokim podražitvam pogonskih goriv. Posledica vsega tega bodo višje cene storitev in izdelkov.
Zakaj Tanja Fajon politično pritiska na vodstvo RTVS?
Slovenska političarka in zdaj zunanja ministrica Tanja Fajon (SD) dela to, kar je (povsem neutemeljeno) očitala desnosredinskim političnim strankam oziroma prejšnji vladni koaliciji: zelo neposredno namreč politično pritiska na vodenje in upravljanje javne nacionalne radiotelevizije. Tokrat jo moti predlog nove organizacije dopisniške mreže v tujini, ki ga je znotraj posebne dopisniške komisije, tako piše v gradivu za sejo programskega sveta, ko bodo dajali soglasje k sklepu, pripravila dolgoletna vodja Mednarodnega oddelka RTVS Suzana Vidas Karoli. So pa osrednji mediji – pričakovano – spremembe dopisniške mreže naprtili le generalnemu direktorju RTVS Andreju Grahu Whatmoughu, ker je bil pač imenovan pod Janševo vlado in mu ves čas mečejo polena pod noge.
Intervjuja: Jelka Godec in Edvard Kadič
Z Jelko Godec, poslanko in vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke smo se pogovarjali o delu državnega zbora, novi vladi in njenih prvih ukrepih, njihovi koalicijski pogodbi in pričakovanjih, revanšizmu, nepotizmu Golobove vlade, pa tudi o poimenskih seznamih zaposlitev v času mandata prejšnje vlade, pri čemer nova vlada zavrača že odobrene zaposlitve, šikanira posameznike na ministrstvih in jih sili k odpovedim.
»Slovenija si je izvolila oblast, ki se zavzema za zrušitev sistema, ki ji je omogočil priti na oblast,« je nedavno na TW zapisal podjetnik in politični komentator Edvard Kadič. Pojasnjuje, da gre za parafrazirano Sokratovo razmišljanje o koncu demokracije, ki pravi, da bo demokracija zaradi svoje narave na oblast pustila tudi tiranom, ti pa jo bodo zaradi svoje narave preprosto ukinili.
Dr. Božo Cerar: Skrivnostna Wagnerjeva skupina
Na prvi pogled bi človek dejal, da gre za skupino ljubiteljev klasične glasbe, konkretno Wagnerjeve, ali pa za skupino njegovih učencev. Vse prej kot to, čeprav naj bi bila skupina dobila ime prav po tem nemškem skladatelju. Pod imenom Grupa Wagnera se namreč skriva ruska najemniška paravojaška organizacija. Po nekaterih zasebno vojaško podjetje po vzoru ameriškega Blackwater, po drugih veja ruskega obrambnega ministrstva, po vodji ukrajinskih obveščevalnih služb pa kar Putinova zasebna vojska. Dobesedno skriva, saj uradno ne obstaja. Vse okoli nje je zavito v tančico skrivnosti.
Drastičen porast množičnih migracij po balkanski poti
Množične migracije so v vzponu. Balkanska migrantska pot je močno obljudena. Tihotapci si manejo roke, medtem ko imajo policisti in varnostne službe polne roke dela. Avstrija zaskrbljena zaradi odločitve Golobove vlade, da odstrani ograjo na južni meji, medtem ko Azilni dom v Ljubljani poka po šivih.
Množične migracije iz tretjega sveta so v prejšnjih desetletjih predstavljale predvsem grožnjo za države Zahodne Evrope. Države, ki so se nedavno otresle komunizma za migrante niso bile preveč privlačne, medtem ko naj bi se na Zahodu cedila med in mleko
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
