Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o vladajočih tovarišijskih turbo kapitalistih oziroma samooklicani levi eliti, ki na očeh javnosti povsem brezsramno uživa na naš račun. Pišemo, kako poslanka gibanja Svobode Tamara Vonta zlorablja parlamentarno preiskovalno komisijo za politični obračun z drugače mislečimi. Objavljamo intervjuje s prof. dr. Borutom Rončevićem, Mojco Škrinjar in Francesco Giubilei-jem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ko smo že pri vladajoči stranki in ko smo omenjali Tita in Jovanko, imamo sedaj skoraj identično situacijo, ko nas mainstream mediji ob najnovejši počitniški avanturi Roberta Goloba in Tine Gaber dobesedno bombardirajo s tabloidnimi, skrajno patetičnimi in pocukranimi članki z naslovi v slogu »Tina in njen fant«, o tem, kako sta se znašla v nevarnosti itd. To se sliši kot sarkazem, a dejansko pisci takih člankov mislijo skrajno resno. Tu ne gre več samo za bahanje na Instagramu, ampak tudi za načrtno lansiranje takšnih »novic« na način, da ljudje ne bodo nevoščljivi, ampak jima bodo celo privoščili, češ. če že mi ne moremo, naj vsaj onadva uživata. Tudi zato morda javnomnenjske raziskave spet zaznavajo »dvig« javnomnenjske podpore vladi. No, podobnost »prostočasnih dejavnosti« Goloba in Gabrove z »Njunimi dnevi« (Titovimi in Jovankinimi) je očitna, a hkrati do skrajnosti sprevržena. Tudi takšne medijske objave so neke vrste »opij za ljudstvo« − dokler to ljudstvo ne bo ugotovilo, za koliko je prikrajšano in oropano zaradi takšnih kvazisocialističnih in tovarišijsko-kapitalističnih oblastnikov. Zato se za konec lahko celo strinjamo z Golobovim resničnim šefom Zoranom Jankovićem: s kapitalizmom moramo opraviti. Tovarišijskim, se razume!
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Tamara Vonta zlorablja preiskovalno komisijo
Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje medije, ki ne trobijo v rog obstoječe oblasti in njihovih botrov, med drugimi Demokracijo, po novem vodi Tamara Vonta (Gibanje Svoboda). Vontova je nasledila Mojco Šetinc Pašek in namerava očitno še naprej obračunavati z župani Slovenske demokratske stranke (SDS), nad njimi izvajati pogrom in jih diskreditirati. To, da je bila preiskovalna komisija ustanovljena samo zaradi diskreditiranja članov SDS, je po izgonu iz Gibanja Svoboda povedala že Šetinc Paškova. In zdaj, namesto da bi po javnem priznanju prve in takrat tudi politično zelo zagnane predsednice preiskovalne komisije komisijo razpustili, poslanka in večkratna politična prestopnica Tamara Vonta nadaljuje s pogromom. Vse z namenom, da se še bolj priljubi svojim šefom, botrom, za nagrado pa so jo očitno uvrstili tudi na listo kandidatov Gibanja Svoboda za evropske volitve. Vontova, nekdanja bralka poročil na eni od komercialnih televizij, je v preteklosti služila ljubljanskemu šerifu ter ustanovitelju in predsedniku stranke Pozitivna Slovenija Zoranu Jankoviću, nazadnje je za poslanko kandidirala na listi Jankovićevega »podmladka«, stranke Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba.
V opoziciji proti spornim referendumom
SDS je prejšnji ponedeljek s sopodpisniki Nove Slovenije na ustavno sodišče vložila zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s predlogom za prednostno obravnavo, da se ugotovi, ali je odlok v neskladju z 2., 17., 34., 35., 44. in 87. členom Ustave RS, in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. Državni zbor je namreč nedavno sprejel sporni odlok o razpisu posvetovalnega referenduma glede evtanazije, referendumu pa so poslanci SDS nasprotovali zaradi ustavne spornosti, na kar so opozarjali že v postopku obravnave, pri tem pa so sledili tudi mnenju zakonodajnopravne službe državnega zbora, ki je opozorila na neustavnost. »Tematika je tudi z moralnega vidika zelo pomembna, zato je nujno, da se ustavno sodišče do tega opredeli,« je dejal poslanec SDS Danijel Krivec in dodal, da je na kar nekaj členov v ustavi opozorila tudi zakonodajnopravna služba. Ustavno sodišče lahko do končne odločitve zadrži izvrševanje odloka, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Zakon kot pogoj izrecno postavlja samo posledice, ki grozijo zaradi nadaljnjega izvrševanja ustavno spornega predpisa, so sporočili iz SDS. Pri tem mora ustavno sodišče tehtati škodljive posledice, ki bi z zadržanjem odloka nastale v primerjavi s škodljivimi posledicami, ki nastanejo z izvajanjem, še dodajajo. Za izdajo začasne odredbe mora biti izkazano, da so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja. »Glede na dosedanjo razpravo v državnem zboru o problematiki posvetovalnega referenduma, kjer je zakonodajnopravna služba v razpravi opozorila na potencialno ustavno spornost, in glede na to, da je tematika tudi z moralnega vidika zelo pomembna, se nam je zdelo ne samo koristno, ampak nujno, da se ustavno sodišče do tega opredeli,« je o pobudi, ki so jo posredovali iz opozicijske SDS, še dejal poslanec Danijel Krivec. Odločitve ustavnega sodišča po njegovih besedah ne želijo prejudicirati, želijo pa si, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno.
Intervjuja: dr. Borut Rončević in Mojca Škrinjar
O razmerah v visokošolskem študiju v Združenih državah Amerike smo se pogovarjali s sociologom prof. dr. Borutom Rončevićem, ki eno akademsko leto kot Fulbrightov štipendist predava in raziskuje na Univerzi Troy v Alabami, ZDA. Z dekanom Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) smo govorili tudi o razlikah med visokošolskih študijem v ZDA in pri nas ter o drugih aktualnih družboslovnih in družbenopolitičnih vprašanjih. “Tudi sam sodim med depolitizirane. Se pa nisem pridružil postopku na ustavnem sodišču. Ne zato, ker bi menil, da pot ni pravilna, je pa jalova. Depolitiziranim kolegom sem pojasnil, da na ta način protestiram zaradi aktivističnega in rezultatskega odločanja večine na ustavnem sodišču. Žal se je moja hipoteza izkazala za točno,” je dejal med drugim.
Migrantskega nasilja v Sloveniji je vse več
Aprila novo posilstvo v Ljubljani, gre spet za migrante? Prestolnica vse manj varna, dekleta se oborožujejo s solzivci. Domačinke nadlegujejo tujci tako ponoči kot podnevi. Nezakonite migracije iz leta v leto naraščajo. Zgrešena migrantska politika vodi Slovenijo po poti liberalnih zahodnoevropskih držav, katerih prestolnice so se v nekaj desetletjih spremenile iz mogočnih in ponosnih mest v multikulturne greznice, polne kriminala. Ljubljana je v preteklosti veljala za eno najvarnejših evropskih prestolnic, ki ima nizko stopnjo kriminala in kjer se lahko ljudje brezskrbno sprehajajo po središču mesta ob vsaki uri. Zdaj pa se to korenito spreminja. V veliki meri je razlog za to sprejemanje nezakonitih in zakonitih migrantov v Slovenijo in njihovo prebivanje v azilnih domovih, iz katerih lahko prosto odhajajo in tavajo po mestu. Ob koncu lanskega leta so se v javnosti pojavili podatki o zvišanju števila ropov in tatvin v Ljubljani, sploh okoli azilnega doma na Viču. Zvišalo se je tudi število posilstev in spolnega nadlegovanja. Predvsem pripadnice nežnejšega spola so vse bolj zaskrbljene glede izhodov v večernih urah, posledično pa narašča prodaja solzivcev. Vse to smo že videli v drugih državah, ki uvažajo migrante kot po tekočem traku. Tako se utopične levičarske sanje o multikulturni družbi spreminjajo v najhujšo nočno moro. Očitno bo zaradi škodoželjnih politikov, ki odpirajo vrata naše države tretjemu svetu, tudi Slovenija vse pogosteje občutila »kulturno obogatitev« v obliki ropov, groženj, nasilja in posilstev.
Končno so v ZDA začeli krotiti levičarske aktiviste
Zgodilo se je, kar smo na naših spletnih straneh že napovedali − aktivistični norci, ki v zadnjih tednih razsajajo po kampusih ameriških univerz ali jih celo zasedajo, so jih začeli dobivati po grbi, in to na svoje veliko presenečenje, saj v zaslepljenosti ter občutku večvrednosti in nedotakljivosti niso spoznali, da so prestopili mejo. Spomnimo. Aktivistični profesorji so v zadnjih desetletjih s svojo progresivno politiko spreminjali univerze iz središč znanja v konformistične kasarne. »Moteče« kolege so sistematično izrinili z univerz, s pomočjo medijev so disciplinirali vodstva univerz in izvajali pritisk na upravne odbore ter nadzorne svete, s pomočjo aktivistov v študentskih svetih pa so izvajali pritisk na konservativne študente, dokler jih niso prisilili k odhodu ali pa jih zlomili, da so se pridružili čredi. Ameriške univerze so postale valilnice norih progresivnih idej, od tod izhajajo prebujenske norosti in se prek medijev razširjajo po vsem svetu. Tu nastajajo »raziskave«, ki upravičujejo nore levo liberalne agende in jih prekrivajo s plaščem »strokovnosti«. In večina nasilnih demonstracij ter izgredov v zadnjih letih je bila dirigirana z ameriških univerz.
Dr. Stane Granda: Dnevi obletnic zlorabe plemenitih čustev so minili
27. april je vsebinsko praznik najplemenitejših čustev vsakega normalnega naroda. Ni ga, ki bi imel zagotovljeno večno varnost in svobodo. Zgodovinsko je naš praznik zloraba vsebine, ki so je sposobni samo ljudje, ki za dosego ozkega cilja ne izbirajo sredstev. Slovenci so leta 1941 ob okupaciji izkazali željo po preživetju. Ne z izdajo, ampak so videli različne poti in načine. Spomnimo se samo kolon mladih neoboroženih prostovoljcev, ki so bili do Zagreba razpuščeni. Tudi številnim starojugoslovanskim vojakom ni kaj očitati. Razkosanje že tako okrnjenega ozemlja Slovenije, ki je stara Jugoslavija uradno ni priznavala, jih je zadelo v največji dotedanji zgodovinski dosežek – amputirano združeno ozemlje. Pravzaprav je bil edini napredek pridobitev Prekmurja, pa še tega ne povsem.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Arian Sajovic, Lea Kalc Furlanič, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver, Edvard Kadič, Andrej Fink in Damjan Prelovšek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
