19.6 C
Ljubljana
nedelja, 26 maja, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Slovenija postaja podružnica beograjske čaršije

Piše: Gašper Blažič

Ali imajo decembrske parlamentarne volitve v Srbiji, na katerih je zmagala vladajoča Srbska napredna stranka (SNS), kaj opraviti s Slovenijo? Kot je znano, so se po 17. decembru 2023 vrstili številni protestni shodi srbske opozicije, ob ponovljenih volitvah pa so tudi ti protesti potihnili.

Srbska SNS naj bi bila zmerno proevropsko usmerjena stranka s šibkim ideološkim profilom, ki je leta 2008 nastala kot odcepljena zmerna frakcija razvpite Srbske radikalne stranke, ki je najbolj znana po haaškem obsojencu Vojislavu Šešlju. S to stranko je bil povezan sedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić, nekdanji srbski premier, v preteklosti pa večkratni minister, ki je politično začel delovati še v času režima »vožda« Slobodana Miloševića.

Rusi posvarili Vučića: Ne želimo novega Maidana!

Sprva srbski nacionalist Vučić je nato začel spreminjati svojo usmeritev, vendar se marsikdo sprašuje, kakšna v resnici je njegova usmeritev. Predsednik SNS je bil do lanskega maja, ko ga je nasledil Miloš Vučević. V preteklosti se je SNS pod Vučićevim vodstvom približala Evropski ljudski stranki. Zadnje čase pa se zdi, da postajata zdajšnji predsednik Srbije in njegova nekdanja stranka čedalje bolj pod vplivom Putinovega režima. Kot smo poročali konec leta 2023 na naši spletni strani, se je Vučić že večkrat sešel z ruskim veleposlanikom v Beogradu Aleksandrom Bocan-Harčenkom, ki naj bi bil dokaj jasno namignil srbskim oblastem, naj si ne dovolijo še enega »Maidana«. S tem je mislil na preobrat v Ukrajini pred desetletjem, ko so protestniki spodnesli prorusko usmerjenega predsednika Viktorja Janukoviča. Putin je to razumel kot odmik Ukrajine od njegovih interesov in takoj zasedel Krim, zatem angažiral proruske separatiste v Donbasu, predlanskim pa z vojaško operacijo odkrito napadel Ukrajino. V zvezi s tem je treba omeniti, da je pred približno letom dni skupina ruskih in ukrajinskih protivojnih aktivistov Oktober ob pomoči beograjskega odvetnika Čedomirja Stojkovića vložila kazenske ovadbe proti veleposlaniku in tudi direktorju srbske obveščevalne službe Aleksandru Vulinu na višje državno tožilstvo v Beogradu zaradi dejanj, povezanih z rusko paravojaško skupino Wagner. Vsi ovadeni so po besedah Stojkovića sodelovali pri mobilizaciji srbskih državljanov za vojno v Ukrajini. Ob tem je zanimivo, da je približno v istem času Vučić že skoraj sprožil sankcije proti Rusiji, vendar iz vsega tega ni bilo nič. Že sredi poletja je dal vedeti, da se Srbija ne namerava pridružiti državam, ki so proti kremeljskemu režimu uvedle sankcije, hkrati pa je med vrsticami podprl dolgoletnega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, proti kateremu naj bi bili vloženi »neprimerni obtožni predlogi«. No, naši viri ob tem dodajajo, da mu Dodik za podporo ni ostal dolžan in da so se zato v volilne imenike v Srbiji vpisovali državljani Republike Srbske, ki ne živijo v Srbiji, vendar so prav oni pomagali k veliki zmagi SNS. Dejstvo je namreč, da sta na Zahodnem Balkanu še vedno odprti dve boleči točki, to sta status Bosne in Hercegovine, kjer delujeta dve državni entiteti, Federacija BiH in Republika Srbska, ter Kosovo, ki je še vedno sod smodnika. Slednjega lahko vsak hip raznese, če se v dogajanje vmeša »os zla«, katere glavni nosilec je dolgoletni ruski avtokrat Vladimir Putin.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine