Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija lahko preberete, zakaj slovensko ter avtohtono evropsko prebivalstvo izumira in kakšno odgovornost imajo za to levo-liberalne elite. Objavljamo članek o tem, kako je slovenska tranzicijska levica zlorabila Evropsko komisijo za svoje podle politikantske namene, pa tudi poročilo, kako so pred stotimi leti, še v času Kraljevine Jugoslavije, hude poplave že tedaj prizadele velik del Slovenije. Pišemo tudi o zelo boleči pokojninski reformi, ki jo pripravlja Golobova vlada. Z Demokracijo boste vedeli več
Slovenija se sooča z demografskim zatonom, kar velja na splošno tudi za preostalo Evropo. Nizka stopnja rodnosti v kombinaciji z množičnimi migracijami povzroča velike demografske spremembe, ki lahko pripeljejo do tega, da bodo Evropejci in Evropejke postali dolgoročno manjšinsko prebivalstvo v svojih domovinah. Liberalni voditelji Evropske unije kot tudi Združeni narodi želijo to težavo reševati tako, da pospešujejo množične migracije, saj naj bi migranti nadomestili starajoče se prebivalstvo Evrope. Tako so Združeni narodi že na začetku drugega tisočletja naše ere objavili študijo o »nadomestnih migracijah«, v kateri navajajo število migrantov, potrebnih za nadomeščanje prebivalstva. Zdajšnja slovenska vlada gre prav tako v tej smeri, saj je premier Golob ob koncu prejšnjega leta izjavil, da je najučinkovitejša pot za upravljanje z nezakonitimi migracijami njihova legalizacija, kar odraža tudi bistvo sprejetega pakta o migracijah in azilu na ravni Evropske unije. Takšen pristop reševanja demografskega vprašanja seveda odraža splošno liberalno miselnost, ki zanika pomembnost etnokulturnih značilnosti in verjame, da so vsi ljudje enaki in s tem tudi zamenljivi. Če v Sloveniji ni dovolj prebivalcev, jih po tej logiki lahko preprosto uvozimo s Kosova, iz Afganistana ali Maroka. Hkrati potrošniška liberalna miselnost, ki podreja vse družbene dejavnike ekonomiji, prav tako spodbuja ljudi, da se osredotočajo predvsem na kariero, kar seveda pomeni, da številni vidijo ustvarjanje družine in vzgajanje otrok kot nekakšno oviro pri izgradnji uspešnega poslovnega življenja. Posledično se to odraža v tem, da imajo ženske manj otrok in da se zanje odločajo kasneje. Vsekakor tako Slovenija in Evropa potrebujeta oster preobrat v demografski politiki, ki bo v središče družbe znova postavil družino in spodbujal rojevanje otrok. Sicer se lahko zgodi, da bodo Slovenci skupaj z drugimi narodi stare celine popolnoma izginili pod ledom demografske zime.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracije lahko še preberete:
Kako je tranzicijska levica izrabila in zlorabila Evropsko komisijo
Do konca avgusta imajo države članice EU čas, da v Bruselj pošljejo imena kandidatov za komisarje oz. člane Evropske komisije, nekakšne evropske centralne vlade. To pomeni, da bo nova sestava Evropske komisije dejansko znana šele zgodaj jeseni. Glede na dosedanjo prakso obeti za prihodnjih pet let niso dobri, saj bo predsednica Evropske komisije (EK) ostala ista, prav tako tudi sestava koalicije. Že v dosedanjih petih letih je bila EK velikokrat glavni instrument v rokah tranzicijske levice, saj je EK popuščala njeni propagandi: ko je bila na oblasti desna vlada, je bila Slovenija vedno »problematična« na evropski ravni. Ko so se na oblast vrnili levičarji, je bilo kar nenadoma vse v najlepšem redu, čeprav so bile razmere v resnici veliko slabše. Ne glede na to, da je najmočnejša skupina v Evropskem parlamentu (EP) in tudi na ravni Evropskega sveta Evropska ljudska stranka (EPP), ki ji pripada tudi Ursula von der Leyen. Očitno pa je mainstream znotraj EPP brezkrvni pragmatizem, ki temelji na kravjih kupčijah. To poznamo tudi v slovenski novejši zgodovini pri t. i. žlahtni desnici po meri Milana Kučana.
Intervjuja: dr. Urška Perenič in dr. Andrej Rozman (2. del)
»Boris Pahor nas tako s svojo osebnostjo kot z vsem svojim delom med drugim prepričuje, da so naši dosežki in vsa kultura preteklih desetletij in stoletij naša stvarnost oz. resnica, ki jo moramo varovati in prenašati na naslednje rodove,« pravi dr. Urška Perenič, literarna zgodovinarka in profesorica, ki meni, da je bil Boris Pahor vedno na pravi strani zgodovine.
Dr. Andrej Rozman pa je spregovoril o zgodovini Češko-slovaške republike, ki je leta 1993 doživela ločitev. »Tako Čehi kot Slovaki so se hitro otresli komunizma, ki v nasprotju Jugoslavijo ni zrastel iz njihove krvi, ampak je bil uvožen iz Sovjetske zveze. Kmalu so začeli z lustracijo vseh, ki so kakor koli zvesto služili partiji. Država je spremenila ime: Češko-Slovaška federativna republika, prvi zvezni predsednik je postal disident in pisatelj Vaclav Havel, slovaški Narodni svet pa je za svojega predsednika izvolil Michala Kováča. Slovaško vlado je vodil kontroverzni politik in populist Vladimir Mečiar.«
Resnica o Golobovi pokojninski reformi bo zelo boleča
Slovenski upokojenci so v času vlade Roberta Goloba ena izmed najbolj zapostavljenih skupin slovenskih državljanov. Zdaj pripravljajo pokojninsko reformo, ki so jo v ključnih časih pred evropskimi volitvami skrivali. Ponovno smo priča tudi številnim zavajanjem. Resnica bo zelo boleča. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je že aprila sprejela izhodišča pokojninske reforme. Označila jih je z oznako tajnosti, domnevno zato, da jih bo prej predstavila socialnim partnerjem (delodajalcem in sindikatom). Bili smo v predvolilnem času, bližale so se volitve za Evropski parlament in vlada je izhodišča za spremembo pokojninske reforme enostavno skrila pred javnostjo. So že vedeli, zakaj. Stopnjo tajnosti z gradiva so umaknili šele 19. junija, deset dni po volitvah, po neformalnem sestanku s socialnimi partnerji. Po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija so čakali, da bi Ekonomsko socialni svet (ESS) ponovno formalno začel delovati. Sindikatom in predstavnikom gospodarstva so izročili vladno gradivo, na sestanek so bile povabljene tudi pogajalske skupine ESS za pokojninsko reformo. Predlog pokojninske reforme naj bi bil vložen v zakonodajni postopek v začetku prihodnjega leta. Spremembe naj bi bile sprejete »nekje do naslednjega poletja«, se pravi v roku enega leta. Pogajanja s socialnimi partnerji (delodajalci in sindikati) naj bi potekala od septembra letos do konca februarja 2025. Dejstvo pa je, da so tu že spremenili časovnico in je vprašanje, kako bo to v resnici potekalo.
Obremenjenost plač v Sloveniji raste hitreje kot v OECD
Gospodarski krog: Delovanje slovenske države je iz dneva v dan bolj ohromljeno, kar otežuje ali celo onemogoča številne aktivnosti gospodarstva in vseh prebivalk in prebivalcev. Slovenija na lestvici konkurenčnosti pada, vlada pa pri prepotrebnih korakih krepko zamuja. Nujna je davčna reforma, davčnih prilivov je dovolj, napočil je čas za davčno razbremenitev zaposlenih in gospodarstva. Stanje v zdravstvu je skrb zbujajoče. Gospodarstveniki, zbrani v 16 gospodarskih in kmetijskih združenjih in organizacijah, ki sestavljajo Gospodarski krog, so kritični do vlade. Navajajo, da je delovanje slovenske države iz dneva v dan bolj ohromljeno, Slovenija na lestvici konkurenčnosti pada, vlada pri prepotrebnih korakih krepko zamuja. Nujna je davčna reforma, ne pa davčni lepotni popravki. Stanje v zdravstvu je skrb zbujajoče. Dodatno Slovenija narašča po kazalniku korupcije, kjer smo že na četrtem mestu.
Sto let velikih poplav na Slovenskem
Na dan 8. avgusta 1924, je bila prav gotovo najhujša vodna katastrofa na ozemlju tedanje Pokrajinske uprave za Slovenijo in celotne Kraljevine SHS. To sta v naslednjih dneh izkazovala tudi obiska kralja Aleksandra v prizadetih krajih, akcije slovenskih predstavnikov v Beogradu in seveda aktivnosti vseh ravni za pomoč prizadetim. Nad 3,7 milijarde litrov padavin se je v nekaj nočnih urah zlilo na doline Mačkovega in Petačevega grabna oziroma reke Božne, potoka Ločnica in potoka Hrastnica. V naslednjih dneh so o tem obširno poročali takratni dnevniki Slovenski narod, Slovenec, Jutro ter številni tedniki in mesečniki. Zanimiv zapis prinaša tudi zbornik Pogubna razigranost, 110 let hudourničarstva na Slovenskem, 1884−1994, PUH Ljubljana 1995. O tem, kaj se je odvijalo po lepem, a nenavadno nervoznem poletnem popoldnevu, nam je v pogovorih ob okroglih obletnicah od 1994 dalje pripovedovalo več sogovornic in pripovedovalcev. Naj vam ti delčki pogovorov in ilustracije z besedili dajo misliti o poteku nepričakovane, težko predstavljive havarije, ki jo je po suhi, neporaščeni podlagi Polhograjskih dolomitov povzročil le nekajurni nebesni veletok.
Kulturne marksiste bi morali obravnavati kot teroriste
Ob že uveljavljenih packanjih z grafiti, bodisi »umetniškimi« bodisi »političnimi« na fasade stavb in cerkva (še posebno katoliških), se v novejšem času »aktivisti« lotevajo tudi muzejev in spomenikov. Znana je cela vrsta primerov, ko so praviloma mladi »borci za rešitev sveta« s tekočo hrano ali fekalijami posvinjali v muzejih ali galerijah razstavljena umetniška dela. V nekaterih primerih so celo, na primer v galeriji zasebne britanske univerze, umetniško sliko prerezali z rezilom. Drugje so poškodovali ornamente na fasadah stavb. Oskrunjene so notranjosti cerkva, poškodovani so spomeniki. V nekaterih takšnih primerih je škoda nepopravljiva, v drugih pa bodo renovacije poškodovanih umetniških del terjale mesece, morda leta dela in sto tisoče ali celo milijone evrov stroškov. Storilci, kadar jih odkrijejo, svoje dejanje po navadi upravičujejo z bojem za rešitev planeta, bojem za podnebno pravičnost, bojem proti socialni neenakosti oziroma kakšno podobno floskulo. Ne znajo pa utemeljiti, kako naj bi uničenje umetniškega dela pripomoglo k podnebni pravičnosti ali rešilo planet, zato je jasno, da gre za tako imenovane koristne idiote, za zaslepljene cepce, ki delajo po navodilih oziroma sugestijah nekoga pametnejšega, ki se skriva v ozadju.
V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Stane Granda, Petra Janša, Lucija Kavčič, Štefan Šumah in Vinko Gorenak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
