Piše: Gašper Blažič
Državni zbor je prejšnji teden začel s postopkom nove ustavne spremembe, ki bo moč imenovanja sodnikov podelila predsedniku republike. Sklep o začetku postopka spremembe ustave je podprlo 61 poslancev, med drugim poslanci NSi. Proti jih je bilo (samo) 25. S tem je dokončno postalo jasno, da se je izoblikovala nova, razširjena koalicija, v katero se je vključila tudi Nova Slovenija.
Kot je znano, NSi pogojuje podporo ustavnim spremembam s spremembo sestave Sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov (od tega bi jih DZ izvolil sedem z dvetretinjsko večino). A bistvo vsega je, da bo pooblastilo pri imenovanju sodnikov odslej v rokah predsednika republike in ne več DZ in da NSi očitno računa tudi na koalicijsko sodelovanje predvsem v primeru, če bi »strici« iz koalicije taktično pognali Levico. V zvezi s tem je odprtih več vprašanj, saj se pojavlja tudi dilema, ali bi v tem primeru Robert Golob še vedno vodil vlado ali ne. A več o tem nekoliko kasneje.
NSi kot rezervno kolo koalicije
Vendar pa ima NSi, ki se očitno želi čim bolj distancirati od SDS in igrati vlogo »konstruktivne opozicije« (kar se je pokazalo že pred kakšnim letom pri sestavi parlamentarnih delovnih teles, kjer bi morala vodenje praviloma prevzeti največja opozicijska stranka), veliko težavo: njeni apetiti so preprosto preveliki za nekatere že izkušene ministre iz kvote Gibanja Svoboda. Denimo za Alenko Bratušek. Slednja ima pod seboj infrastrukturni resor, ki je v prejšnji vladi pripadal Jerneju Vrtovcu (NSi), ta pa se želi vrniti vanj. Očitno ima za to dober razlog, kajti neposreden partner ministrstva za infrastrukturo je DARS, katerega predsednik uprave je (še vedno) Valentin Hajdinjak, vidni član NSi, v preteklosti pa podmladka Slovenskih krščanskih demokratov in celo kader, povezan z vladami pod vodstvom Janeza Janše. Kljub temu pa je Hajdinjak doslej preživel vse kadrovske cunamije, ki jih je sprožila Golobova koalicija, s čimer se potrjuje, da je bila mlada poslanka GS Lucija Tacer prejšnji mesec »brutalno iskrena«, ko je NSi razglasila za koalicijskega partnerja. Znotraj NSi pa glede tega vlada precejšen razkol, in to ne samo zaradi načelnega nestrinjanja s politiko Golobove vlade, pač pa tudi zaradi zavedanja, da bo takšna politika sprožila še večjo apatijo med volivci desnih strank in morda celo izpad NSi iz parlamenta ne glede na samozavestno prepričevanje, da bo javnomnenjska podpora NSi zaradi tega še narasla, ker naj bi javnost vse bolj prepoznavala konstruktivno vlogo sodobne krščanske demokracije.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
