Piše: Gašper Blažič
Na lansko obletnico plebiscita, 23. decembra 2022, je Nataša Pirc Musar tudi formalno prevzela posle v Uradu predsednika RS, kjer je do tedaj deset let deloval Borut Pahor. Ob prvem letu njenega mandata pa je postalo jasno, da so se zle slutnje uresničile.
Pokazalo se je namreč, da je Nataša Pirc Musar v svoji drži zelo podobna nekdanjemu predsedniku Danilu Türku, ki ga je po koncu prvega mandata ob vnovični kandidaturi premagal Borut Pahor. Türk je namreč deloval precej izključevalno in pristransko, kar ga je na koncu stalo zmage, kasneje pa tudi izgubljene bitke pri kandidaturi za generalnega sekretarja OZN, saj si je z nekaterimi precej nediplomatskimi potezami v preteklosti zapravil podporo zlasti afriških držav. Pirc Musarjeva je očitno sledila njegovi politiki, saj sta jo Milan Kučan in Danilo Türk pred lanskimi predsedniškimi volitvami javno podprla. Spomnimo: Nataša Pirc Musar je bila lani izvoljena 22. novembra v drugem krogu, ko je v spopadu z Anžetom Logarjem dosegla skoraj 54 odstotkov glasov, seveda tudi ob močni podpori Golobove vlade in mainstream medijev. Anže Logar je ob prejetih 414 tisoč glasovih dosegel rekord med dosedanjimi desnosredinskimi predsedniškimi kandidati.
Tedniku Demokracija večkrat izrekla globo
Bojazni, na katere smo opozarjali pred predsedniškimi volitvami, se uresničujejo. Za Pirc Musarjevo je bilo znano, da je bila v preteklosti že kot študentka prava najprej novinarka na nacionalni televiziji in nato še na Pop TV, pa tudi moderatorka na Radiu Hit. Kasneje se je zavihtela na funkcijo informacijskega pooblaščenca in že takrat pokazala precej pristransko delovanje, saj je v tistem času prek administrativnih kazni pritiskala na tednik, ki ga berete. Že junija 2006, na začetku svojega delovanja informacijske pooblaščenke, je izrekla dve globi, in sicer tedanjemu odgovornemu uredniku Direkta Bojanu Požarju v višini 200.000 tolarjev zaradi objave obdukcijskih zapisnikov Inštituta za sodno medicino, ki so se nanašali na obdukcijo treh žrtev nesreče pred vhodom v diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah, kazen v isti višini pa tudi Demokraciji in njenemu odgovornemu uredniku Metodu Berlecu zaradi objave nekaterih najvišjih bruto in neto izplačanih plač v družbi Delo za mesec februar 2006 z imeni in priimki prejemnikov. V uradu naj bi bili ugotovili, da je sta dnevnik oz. tednik s takim ravnanjem nezakonito uporabila in posredovala javnosti osebne podatke, čeprav za njihovo obdelavo nista imela podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, za objavo pa tudi ni prevladal javni interes. Ob tem naj spomnimo, da je prostore uredništva (takrat na Komenskega 11 v Ljubljani) obiskal državni nadzornik Jože Bogataj in od urednika zahteval vir, ki je posredoval podatke, čeprav velja pravilo, da novinarji vira ne izdajamo, niti na sodišču ne. To seveda ni bil njegov prvi obisk v uredništvu Demokracije – že deset let prej (1996) je obiskal uredništvo, ker je Demokracija javno objavila sezname sodelavcev komunistične tajne službe, češ da takšna objava ni dopustna, ker gre za osebne podatke posameznikov?!
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
