22.8 C
Ljubljana
nedelja, 9 maja, 2021

V novi številki Demokracije preberite: Konec Šarčeve vlade in obdobja izgubljenih priložnosti

V ponedeljek, 27. januarja, je premier Marjan Šarec na dopoldanski izredni tiskovni konferenci javnosti sporočil, da odstopa s funkcije predsednika vlade. Ob tem je pozval tudi k predčasnim volitvam. Šarčev odstop se je zgodil tako rekoč takoj po objavi odstopa finančnega ministra Andreja Bertonclja.

 

Čeprav je bil »požar v vladni zgradbi« načrtovan, je Šarec kar nekoliko šokiral s svojo napovedjo, saj je znan kot trmast in oblastiželjen. A očitno je sodu izbil dno odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki je bil objavljen le malo pred tem. Realni razlogi za odstop pa se očitno skrivajo v hudih sporih znotraj koalicije. Spomnimo: ko je 14. marca 2018 odstopil prejšnji premier Miro Cerar, se je to zgodilo v večernih urah, kaplja čez rob pa je bila zanj odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Če v okviru sedanjega razmerja sil v državnem zboru ne bo prišlo do nove vladne koalicije, bodo tako že četrte zaporedne predčasne volitve, vlada Marjana Šarca, 13., pa se bo v zgodovino zapisala kot prva manjšinska vlada, katere mandat je trajal vsega skupaj 16 mesecev. Z delom je namreč uradno začela 13. septembra 2018.

Pobegi iz Šarčeve vlade
V Demokraciji smo že poročali, da so Šarca zadnje čase zapuščali številni sodelavci. Denimo Vojmir Urlep, ki je zapustil kabinet predsednika vlade, slovo pa je z ministrstva za finance napovedal tudi Metod Dragonja. V vladi, ki ima sicer 16 ministrov, so se ministri doslej zamenjali petkrat, od tega funkcijo ministra brez listnice za področje kohezije sedaj zaseda že tretja oseba, to je Angelika Mlinar, ki so ji za to priložnost omogočili izredno hitro pridobitev slovenskega državljanstva. No, nedavno je odstop s funkcije obrambnega ministra napovedal Karl Erjavec, potem ko je izgubil boj za še en mandat predsednika DeSUS in ga je nasledila ministrska kolegica Aleksandra Pivec – kar je dobra novica za DeSUS v primeru predčasnih volitev.

(…)

Na dolgi rok smo vsi mrtvi

Marjan Šarec je stopil v politiko kot župan, vendar tudi z nahrbtnikom preteklega tretjerazrednega komedijantstva, ko je slovel kot ceneni zabavljač, čigar repertoar se je napajal predvsem iz norčevanja in žalitev na račun  žensk. Za osvežitev spomina le nekaj njegovih izrekov iz časov, ko je nastopal na vaških veselicah: »Baba je kot alkohol. Najprej te opije, nato pa ti gre na jetra.« – »Baba, to je tako k ploščice, če boš dobro položu, bo za 30 let dobro.« – »Baba je kot žoga – ko je enkrat preluknjana, jo je treba kar naprej pumpat!«

Ker nikoli ni stopil iz kože komedijanta izpod vaškega kozolca, je s ceneno retoriko nadaljeval tudi v karieri predsednika vlade, ko je vulgarnosti sicer skušal nadomestiti s prispodobami, vendar so se te navadno končale v banalnostih. Avgusta lani je na shodu LMŠ v Volčjem potoku govoril o vodi v bazenu in psu, ki laja. »Treba se je nehati spraševati, ali je voda v bazenu in kako topla je, ampak je treba preprosto skočiti. Če imaš končni cilj in če imaš svojo pot, se ne oziraj na vsakega psa, ki laja nate.« Še prej, na kongresu LMŠ v Trbovljah je govoril o hrčku. »Kdor ima stare vzorce, bo vedno kot hrček krožil v svojem kolesu, na koncu bo upehan, prišel pa ni nikamor.« Ob sporu z Levico je posegel po kulinariki: »Veste, to je tako kot pri cvrtju krofov – ne smeš ves čas odpirati vrat in ne smeš spustiti nikogar v kuhinjo, sicer ne uspejo.« Na komentar Janeza Janše, da njegova vlada ne bo dolgo zdržala, se je oglasil z besedami: »Na dolgi rok smo vsi mrtvi.«

Drži, eden prej, drugi kasneje.

(Več v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine