18.2 C
Ljubljana
nedelja, 19 maja, 2024

V novi številki Demokracije preberite intervju s cerkvenim zgodovinarjem dr. Metodom Benedikom: “Benedikt XVI. je želel poudariti zvestobo prvotnim vrednotam in jih znova odkriti v spremenjenih razmerah in sodobni luči«

Piše: Gašper Blažič

Nedavna smrt in pogreb upokojenega papeža Benedikta XVI. sta prebudila marsikatera ugibanja o prihodnosti vesoljne Cerkve. 

O tem smo se pogovarjali s cerkvenim zgodovinarjem dr. Metodom Benedikom, dolgoletnim profesorjem na teološki fakulteti, kapucinom in avtorjem monografije o papežih.

DEMOKRACIJA: Videti je, da je bil papež Benedikt XVI. v marsičem povezan s slovensko zgodovino. Navsezadnje je vstopil v brižinsko semenišče, Freising, po tem kraju se imenujejo Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenskem jeziku. Morda kaj več besed o njem? Kdaj je nastala škofija v Freisingu in kako so tamkajšnji škofje vplivali na slovensko ozemlje? 

Benedik: Freisinška oziroma brižinska škofija, kot ji Slovenci rečemo, danes nadškofija München-Freising, kjer je bil pet let nadškof tudi kasnejši papež Benedikt, je nastala leta 739, ko je bilo na višku misijonsko delo benediktincev in tamkajšnjega dušnega pastirja sv. Korbinjana. Ta škofija je bila sufragan salzburške nadškofije, torej na neki način derivat salzburškega misijonskega območja. Tu je treba omeniti freisinškega škofa Abrahama, ki je bil eden zgodnejših škofov v Freisingu in je dobil v fevd loško gospostvo, to je območje Škofje Loke, Selške in Poljanske doline in nato še ozemlje šmartinske pražupnije pri Kranju. Takrat nastanejo tudi neposredne povezave med Bavarsko in našimi kraji. Takrat so tudi nastali Brižinski spomeniki, ki so pravzaprav dokument v zbirki salzburškega škofa; s pomočjo teh besedil, zapisanih v takratni obliki slovenskega jezika, je lahko freisinški škof nagovarjal vernike na Kranjskem, Koroškem in tam, kjer je imel med Slovenci svoja posestva in tudi jurisdikcijo. Seveda se mnogi sprašujejo, kje so Brižinski spomeniki nastali, morda celo v Škofji Loki. Tega ne vemo. Dejstvo pa je, da je freisinški škof deloval na delu slovenskega ozemlja in jasno je, da so te povezave pustile svoje sledove.

DEMOKRACIJA: Če nadaljujem pri Benediktu XVI.: izhajal je iz družine, ki se je upirala nacističnemu režimu, kasneje je kot kardinal obsodil tudi komunizem. Videti je, da je bil prijatelj Slovencev, kot papež je v nagovorih za božič in veliko noč obdržal slovenski jezik v voščilih, kar je uvedel njegov predhodnik sv. Janez Pavel II. 

Benedik: Papež Benedikt XVI. se je rodil leta 1927, med obema vojnama torej. V času vzpona nacizma je bil mlad fant, ki se je moral soočiti z nacistično realnostjo, zato je bil prisilno vprežen v Hitlerjugend, tako kot smo pri nas imeli Titove pionirje. Kasneje je vedno dal vedeti, da zavrača totalitarne režime. S tem je pokazal podoben odnos kot njegov predhodnik sv. Janez Pavel II., saj se je prav tako zavzemal za spoštovanje človekovega dostojanstva. V tem nadaljuje miselnost svojega predhodnika. Janez Pavel II. je močno poudarjal, da je človek ustvarjen po božji podobi, zato je treba človeku priznati dostojanstvo in ga varovati. To so izhodiščni vidiki, ki jih imata pred seboj tako Janez Pavel II. kot Benedikt XVI. Pravzaprav se nihče od njiju ne bori toliko proti nečemu, ampak za nekaj, konkretno: za človeka, za njegovo dostojanstvo, za njegovo osebno svobodo.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine