Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, kako se doma in v tujini krepi ideološki in včasih že kar oborožen boj proti naši civilizaciji ter kulturi, kar se občuti tudi v cenzuri božičnega praznovanja, pa tudi v terorizmu, ki se razrašča po Evropi. Pišemo o škandaloznem hitenju z ustavnimi spremembami, ki spet ne bodo prinesle nič dobrega, še posebej na področju sodstva, kjer bo sodna veja odslej hermetično zaprt mehurček brez nadzora. Poročamo tudi o izredno slabem črpanju evropskih sredstev, pa tudi o čedalje spornejšemu početju predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki po enem letu vodenja države nima pokazati drugega kot dediščino svojega »drugorazrednega« predhodnika Danila Türka, ter o slabi pismenosti slovenske mladine. Objavljamo intervju z evropskim poslancem dr. Milanom Zverom, ki je predstavil najnovejše dogajanje v Bruslju, ter intervjuja z duhovnikoma dr. Jožetom Plutom in Jožetom Milčinovičem. Z Demokracijo boste vedeli več!
S terorističnimi napadi in z voščili za vesele praznike namesto za vesel Božič, je tradicija praznovanja tega pomembnega evropskega praznika ogrožena. Čeprav Božiča ni tako lahko popolnoma odpovedati, smo takšnim primerom vse pogosteje priča tako doma kot v tujini. Izraz »vojna proti Božiču« se nanaša predvsem na obdobje v Veliki Britaniji 17. stoletja, ko so puritanci prepovedali določene tradicionalne vidike praznovanja Božiča, ki so se jim zdeli preveč zabavljaški ali povezani s poganstvom. Kasneje je bil Božič napadan tudi v Franciji v obdobju po francoski revoluciji pa tudi v Sovjetski zvezi. Danes smo že več let ali celo desetletij znova priča tovrstnim napadom na verjetno najpomembnejši evropski praznik, tokrat iz liberalne levice. Levica, ki se predstavlja skoraj izključno kot velika nasprotnica krščanstva in Cerkve, je kljub temu na neki način marsikaj »podedovala« od puritancev oziroma se za njeno fanatičnostjo skriva identična miselnost. Sodobni levičarji so prepričani v »svoj prav« in ne trpijo drugačnih mnenj. Vse, kar se ne sklada z njihovo sekularno liberalno levo religijo, želijo obsoditi in prepovedati oziroma odpraviti. Mislijo, da so moralno upravičeni vsem določati način življenja in ne trpijo drugačnih mnenj, ampak se proti njim goreče borijo. Seveda pa liberalna levica, ki je že davno pozabila na domači delavski razred in je v španoviji z velikimi korporacijami in globalisti, v nasprotju s puritanci noče prepovedati veseljaškega vidika praznovanja Božiča, ki je tudi zlata jama za njihove liberalne zaveznike in mednarodne korporacije, temveč srdito napada le duhovne in verske vidike Božiča. Pred prihodom krščanstva se je v obdobju Božiča praznoval zimski solsticij in zmaga svetlobe nad temo. Zato korenine Božiča segajo v meglene začetke naše zgodovine. Ker gre za praznik, ki je večplastno povezan z evropsko civilizacijo, ga kozmopolitski levičarji in liberalci, ki hočejo v imenu združenega človeštva zabrisati vse etnokulturne delitve ljudi, še toliko bolj zagrizeno napadajo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Škandalozno hitenje s spornimi ustavnimi spremembami
Vladajoča koalicija se skupaj z NSi, katere sodelovanje je pri glasovanju nujno za doseganje ustavnih sprememb, na vso silo zavzema za to, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike. »Mudi se. Seja državnega zbora s končnim glasovanjem naj bi bila že tam nekje med Božičem in novim letom, da se ljudje sredi praznikov ne bi preveč ukvarjali s to temo. Šok je še toliko večji, ker ta korak k totalitarizmu omogoča Nova Slovenija,« je glede škandaloznega hitenja s spornimi ustavnimi spremembami na omrežju X opozoril predsednik SDS Janez Janša in spomnil, da gre pri tem za »stranko, ki je leta 2000 pod vodstvom Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta nastala iz protesta zoper podobno ravnanje združene stranke SLS+SKD«. Pojasnil je še, da je »takrat vseh 30 poslancev združene stranke podprlo predlog stranke SD za vpis proporcionalnega sistema v ustavo in tako izničilo ljudsko voljo, izraženo na referendumu«. »Na referendumu leta 1996 je prepričljiva večina volivcev glasovala za dvokrožni večinski volilni sistem, kar je potrdilo tudi ustavno sodišče. Združena SLS+SKD, ki je bila leta 2000 največja parlamentarna stranka, je z enim samim katastrofalnim glasovanjem že na naslednjih volitvah izgubila 23 poslancev od 30, nato pa kljub stalnim menjavam vodstva dokončno izpadla iz parlamenta,« je spomnil Janša in dodal, da je »ironično, da ravno Nova Slovenija sedaj sledi istim sirenam in spet pluje po poti, ki so njeno predhodnico odpeljale na čeri«.
Intervjuji: dr. Milan Zver, dr. Jože Plut in Jože Milčinovič
»Realizacija nekaterih sklepov EU − o vzpostavitvi sprejemnih centrov zunaj Evrope, rigoroznem vračanju migrantov brez urejenega statusa ter zaprtju zunanje kopenske in pomorske meje EU za nezakonite migrante − bi takoj ustavila nezakonite migracije v Evropo,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je sicer kritično ocenil delovanje Evropske komisije tudi na drugih področjih. Komentiral je tudi notranjepolitične razmere, saj po njegovo Golobova vlada ni pokazala kompetentnosti. »To ljudje čutijo in zato ne bo doživela rednih volitev. Morda bi bilo dobro, da bi bile državnozborske kar skupaj z evropskimi. V nasprotnem primeru bo škode preveč. O novih političnih strankah, ki naj bi se pojavile, pa bi rekel, da že ustvarjajo neko negotovost, čeprav jih še ni. Bilo bi pošteno, da bi se Logar, Pahor, Rupar ali še kdo čim prej odločili. Tako bi se lahko volivci ustrezno pripravili.«
Razmere v Sloveniji kritično ocenjuje tudi prvi vojaški vikar v Sloveniji, sedaj stolni kanonik in upravitelj župnije Poljane dr. Jože Plut: »Določen del ljudi bo vedno nasedal. Kruha in iger. Določenim ljudem daš ugodnosti in te podprejo. Mnogi bi samo živeli, ne pa delali. Treba bo narediti neki presek in se vrniti h koreninam. Da bi bili državljani države ponosnih ljudi. Da bi volili ljudi, ki bi delali in stali za svojimi besedami.« Jože Milčinovič, župnik v Kočevski Reki, pa je spomnil na pomen pravega praznovanja: »Vse so samo lučke, bogato obložena miza, hrup brez duše in brez Boga. V vsej tej razprodaji ni Jezusa, ni Svete Družine in ni pravega Božiča, ki nam vsako leto pripoveduje, da je On Pot, Resnica in Življenje.«
Dvomov ni več: Pirc Musarjeva stopa po Türkovih stopinjah
Na lansko obletnico plebiscita, 23. decembra 2022, je Nataša Pirc Musar tudi formalno prevzela posle v Uradu predsednika RS, kjer je do tedaj deset let deloval Borut Pahor. Ob prvem letu njenega mandata pa je postalo jasno, da so se zle slutnje uresničile. Pokazalo se je namreč, da je Nataša Pirc Musar v svoji drži zelo podobna nekdanjemu predsedniku Danilu Türku, ki ga je po koncu prvega mandata ob vnovični kandidaturi premagal Borut Pahor. Türk je namreč deloval precej izključevalno in pristransko, kar ga je na koncu stalo zmage, kasneje pa tudi izgubljene bitke pri kandidaturi za generalnega sekretarja OZN, saj si je z nekaterimi precej nediplomatskimi potezami v preteklosti zapravil podporo zlasti afriških držav. Pirc Musarjeva je očitno sledila njegovi politiki, saj sta jo Milan Kučan in Danilo Türk pred lanskimi predsedniškimi volitvami javno podprla. Spomnimo: Nataša Pirc Musar je bila lani izvoljena 22. novembra v drugem krogu, ko je v spopadu z Anžetom Logarjem dosegla skoraj 54 odstotkov glasov, seveda tudi ob močni podpori Golobove vlade in mainstream medijev. Anže Logar je ob prejetih 414 tisoč glasovih dosegel rekord med dosedanjimi desnosredinskimi predsedniškimi kandidati.
Zakon o obnovi in razvoju: Na voljo so imeli devet virov, upoštevali so le tri, od tega dodatno obremenitev gospodarstva
Po več kot štirih mesecih je vladni koaliciji »uspelo« pripraviti zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po katastrofalnih avgustovskih poplavah v državi. Prejšnji teden so zakon sprejeli v državnem zboru. Zakon, ki posega na številna področja, naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Da z zakonom ni vse tako, kot bi moralo biti, pa je pokazala tudi razprava, tako da predlog zakona v državnem zboru ni imel enotne podpore. Zakon je predstavljal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Po njegovem zakon ureja obnovo od temeljev za začetek tretje faze, to je saniranja razmer po ujmi 4. avgusta 2023. Spomnimo. Velik del Slovenije je v noči na 4. avgust prizadela naravna nesreča velikih razsežnosti. V obdobju po naravni ujmi smo od vladnih predstavnikov in koalicijskih poslancev večkrat slišali, da se je vlada na to nesrečo hitro in učinkovito odzvala. Vendar pa dejstva govorijo drugače. Na to je v razpravi v državnem zboru v imenu Slovenske demokratske stranke (SDS) opozoril poslanec Zvone Černač. Poudaril je, da so se hitro in učinkovito odzvali sistem zaščite in reševanja, gasilci, Slovenska vojska, lokalne skupnosti in številni prostovoljci. »Vsem tem gre zahvala, da so posledice naravne ujme manjše, kot bi sicer bile,« je dejal.
Slabo črpanje evropskih sredstev s strani Golobove vlade
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skoraj ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v nekaj mesecih (od aprila do julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu. Prejšnji teden je vlada na seji obravnavala tretje poročilo o napredku pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. To je razdeljeno na dve obdobji, in sicer na programsko obdobje 2014 do 2020 in 2021 do 2027. Na dan 8. december 2023 je bilo povračil iz Bruslja 3,19 milijarde evrov (EU del) oziroma 96 odstotkov. To je Slovenijo postavilo na 5. mesto med državami članicami, se hvali vlada in pri tem zamolči, da gre samo za eno programsko obdobje, in sicer obdobje od 2014 do 2020, ko se črpanje podaljša do 2022 (velja pravilo plus dva). Navajajo pa, da Slovenija glede na dinamiko izvajanja programa in obveznosti do konca leta pričakuje 100-odstotno realizacijo Operativnega programa 2014–2020. Vse skupaj je videti, kot da je zdajšnja vlada pri črpanju zelo uspešna, dejstvo pa je, da je bila Slovenija aprila 2022 na 4. mestu med državami članicami EU. Nato je le v nekaj mesecih (do julija 2022) padla na 11. mesto. No, zdaj smo na 5. mestu.
Bralna, matematična in naravoslovna pismenost − slovenski 15-letniki vse slabši
V poslanski skupini SDS opozarjajo, da je bralno, matematično in naravoslovno pismenost slovenskih otrok nujno treba izboljšati, saj gre za generacije, ki bodo v prihodnosti pomembno oblikovale slovensko družbo in vodile državo. Rezultati mednarodne raziskave PISA so namreč pokazali, da se je znanje slovenskih 15-letnikov poslabšalo. Pedagoški inštitut, ki v Sloveniji izvaja raziskavo PISA in ki je v začetku decembra predstavil rezultate Raziskave PISA 2022, lahko po besedah direktorja Igorja Ž. Žagarja na probleme le opozarja, njihovo reševanje pa je stvar politične odločitve. »Čas prenove učnih načrtov in celotnega šolskega sistema se mu zdi idealna priložnost za izboljšave,« je dejal Ž. Žagar. V omenjeni raziskavi je sodelovalo 6.721 slovenskih 15-letnikov iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih. Mednarodna raziskava PISA, ki meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost, se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Namen raziskave je zajeti podatke o kompetentnostih 15-letnikov, ki jih potrebujejo za svoje zasebno in prihodnje poklicno življenje in so pomembne tako za posameznika kot za celotno družbo. Tokrat je raziskava poglobljeno merila področje matematične pismenosti, vsi pridobljeni podatki pa kažejo splošen upad tako pri matematični kot tudi pri bralni in naravoslovni pismenosti, zato so v poslanski skupini SDS zapisali: »Rezultati vsakokratne raziskave PISA so neposredno povezani s šolskim sistemom oziroma celotnim področjem vzgoje in izobraževanja. Glede na negativne trende pri vseh treh vrstah pismenosti, ki ju v zadnjih letih beležimo v Sloveniji, smo v poslanski skupini SDS prepričani, da je nujno, da tudi v Državnem zboru RS opravimo razpravo o tem.« Dodali so še, da gre za generacije, ki bodo v prihodnosti pomembno oblikovale našo družbo in vodile državo.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Žiga Korsika, Marko Puš, Gašper Blažič, Janez Remškar, Janez Juhant in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
