Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija lahko preberete obširen članek dr. Tomaža Kladnika o dvajseti letnici članstva Republike Slovenije v Severnoatlantskem zavezništvu, njegovem nastanku razvoju in pomenu za sedanji čas. Pišemo, kako je ustavni sodnik Klemen Jaklič na primeru »prostitutka« povsem razgalil hinavščino večine zdajšnjih ustavnih sodnikov. Ti so namreč razveljavili sodbo vrhovnega sodišča, ki je pred tem razveljavilo na višjem sodišču dosojeno odškodnino nekdanji novinarki nacionalne televizije Mojci Šetinc Pašek. Objavljamo tudi intervjuja s poslancem državnega zbora in kandidatom SDS za poslanca Evropskega parlamenta Brankom Grimsom ter spletno komentatorko in podpredsednico SDM Zalo Klopčič. Z Demokracijo boste vedeli več!
Od ustanovitve leta 1949 je prožnost čezatlantskega zavezništva, vključena v prvotno pogodbo, omogočala hitre odzive na grožnje njegovim temeljim postulatom. V petdesetih je bilo zavezništvo izključno obrambna organizacija; v šestdesetih letih je Nato postal politični instrument za popuščanje napetosti; v devetdesetih orodje za stabilizacijo Vzhodne Evrope in Srednje Azije z vključevanjem novih partnerjev in zaveznic; v prvi polovici 21. stoletja pa se Nato sooča z vedno večjim številom novih groženj, zato mora biti kot temeljni kamen čezatlantskega miru in svobode pripravljen na soočanje s temi izzivi. Severnoatlantska pogodba, podpisana v Washingtonu, 4. aprila 1949, je oblikovala zavezništvo za kolektivno obrambo, kot jo definira 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov. Natov osnovni cilj je varovati svobodo in varnost vseh članic s političnimi in z vojaškimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov. Vse od svojega nastanka si zavezništvo prizadeva za pravično in trajno miroljubno ureditev v Evropi, ki bi temeljila na skupnih vrednotah demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. Ta osrednji cilj zavezništva je po koncu hladne vojne dobil nov pomen, saj so prvič v povojni evropski zgodovini izgledi za njegovo uresničitev postali realnost. Nato pooseblja čezatlantsko vez, s katero je varnost v Severni Ameriki trajno povezana z varnostjo v Evropi in je praktičen odraz učinkovitih kolektivnih prizadevanj njenih članic v podporo skupnim varnostnim interesom. Temeljno načelo zavezništva je skupna zavezanost medsebojnemu sodelovanju držav članic, ki temelji na nedeljivosti njihove varnosti. Solidarnost in povezanost znotraj zavezništva zagotavljata, da se ne bo v boju z osnovnimi varnostnimi izzivi nobena država članica prisiljena zanašati samo na lastna prizadevanja. Zavezništvo državam članicam ne krati pravic in dolžnosti pri prevzemanju njihovih suverenih odgovornosti na področju obrambe, hkrati pa jim omogoča, da uresničijo svoje nacionalne varnostne cilje s pomočjo kolektivnih prizadevanj. Skratka, zavezništvo je zveza svobodnih držav, združenih v odločenosti, da ohranijo svojo varnost z vzajemnimi zagotovili in s stabilnimi odnosi z drugimi državami.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi številki Demokracije lahko še preberete:
V pričakovanju bitke za Bruselj in Strasbourg
Politične stranke se očitno zelo različno pripravljajo na volitve v evropski parlament, ki bodo 9. junija letos. Kot se je pokazalo, postopki s pridobivanjem kandidatov kažejo na notranje težave, zlasti v koalicijskih strankah. SDS je svojo listo kandidatov potrdila že februarja, pred kratkim pa je svojo listo predstavila NSi. Gibanje Svoboda napoveduje predstavitev svoje liste na festivalu v Zbiljah 6. aprila. Za SLS je znano, da je nosilec njene liste že nekaj časa Peter Gregorčič, za pot v Bruselj pa se s svojo novo stranko »Nič od tega« poteguje Violeta Tomić, nekdanja poslanka, ki je pred časom zapustila Levico. Slednja utegne zaradi kandidature Tomićeve imeti precej težav. Nosilka liste Levice naj bi bila Nataša Sukić, ki se promovira s svojo zunanjepolitično agendo v prid Palestine, na zadnjem mestu pa naj bi bil Luka Mesec, aktualni minister za delo, ki si, kot je sam priznal, niti ne želi izvolitve, vendar bo pomagal drugim kandidatom in tvegal, da bo izvoljen s preferenčnimi glasovi.
Resnični nauk zadeve »Šetinc Pašek«
Prof. ddr. Klemen Jaklič je na primeru »prostitutka« povsem razgalil hinavščino večine zdajšnjih ustavnih sodnikov. Ti so namreč razveljavili sodbo vrhovnega sodišča, ki je pred tem razveljavilo na višjem sodišču dosojeno odškodnino nekdanji novinarki nacionalne televizije Mojci Šetinc Pašek. Šlo je za objavo Janeza Janše na nekdanjem Twitterju, s katero naj bi bil užalil Šetinc Paškovo in Evgenijo Carl. Šetinc Paškova se ni strinjala s sodbo vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo dosojeno odškodnino, prek odvetnika Stojana Zdolška se je obrnila na ustavno sodišče. To je za njihove razmere ukrepalo hitro in sodbo vrhovnega sodišča razveljavilo ter jo vrnilo vrhovnemu sodišču v novo sojenje. Šesterica ustavnih sodnikov je v obrazložitvi odločbe z dne 14. februarja 2024 zapisala, naj vrhovno sodišče ne bi bilo dovolj upoštevalo »posebej žaljivega izražanja o novinarki«. Za razveljavitev sodbe in v prid Šetinc Paškovi je glasovalo šest ustavnih sodnikov in sodnic: dr. Matej Acceto, dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs. Trije sodniki so bili proti, to so bili ddr. Klemen Jaklič, dr. Rok Svetlič in dr. Marko Šorli.
Intervjuja: mag. Branko Grims in Zala Klopčič
»Ankete kažejo na zmago desnih strank v Evropi. To dokazuje tudi levica v evropskem parlamentu, ki skuša sprejeti še kup proglobalističnih zakonov, saj se očitno boji, da po 9. juniju za to ne bo več imela večine. Upam, da desne stranke dosežemo dovolj močno zmago, da preprečimo propad Evrope, odpravimo škodo, ki so jo povzročili globalisti, in napravimo Evropo spet skupnost gospodarsko uspešnih, svobodnih in varnih močnih nacionalnih držav,« je v intervjuju za Demokracijo povedal poslanec DZ in kandidat za evropskega poslanca mag. Branko Grims.
Vidna članica Slovenske demokratske mladine Zala Klopčič pa je v intervjuju dajala naslednje: »Po raziskovanju sem ugotovila, da za cenzuro na slovenskem FB stoji portal Oštro, ki ga vodi Anuška Delić, in da nisem edina, ki jo FB omejuje; prejela sem namreč na desetine sporočil, kako se ljudem dogaja enako, ko delijo moje vsebine ali če delijo desne ideje na splošno. Potem sem tri tedne za tem objavila nov video, s katerim sem reagirala na slovensko serijo oddaj LGBT Prvič, ki jo predvajajo na javni RTV. Za sam posnetek sem uporabila odseke iz ene od epizod, kot to počnejo tudi drugi mnenjski voditelji in komentatorji, in to me je stalo celotnega videoposnetka, saj so mi pet dni po objavi video izbrisali z YT zaradi kršitve avtorskih pravic. Takoj sem se odzvala z novim videom, ta je bil zelo gledan, v njem pa sem skritizirala RTV.«
Zdravniki ogorčeni zaradi totalitarnega odnosa vlade do njih: »To je boj za demokracijo«
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov pod okriljem sindikata Fides se je začela 15. januarja in še traja. Na stoti dan po napovedi stavke je sindikat organiziral izredno letno konferenco. Nanjo so poleg članov in članic sindikata povabili tudi oba nekdanja predsednika sindikata, predstavnike vseh zdravniških organizacij ter predsednika sindikata Praktik.um in predstavnika Mladih zdravnikov Slovenije. Vsi navzoči so znova izrazili podporo aktivnostim sindikata Fides, s katerimi želijo zagotoviti stabilno javno zdravstvo. Zdravnike tudi na družbenih omrežjih podpirajo številni ljudje. Enotno sporočilo slednjih je, da želi Golobova koalicija zlomiti zdravnike, ki se zavedajo totalitarne narave vladajočih levičarjev in so od njih neodvisni. Orodje koalicije so njihovi MSM (njim naklonjeni mediji), ki blatijo zdravnike, da bi zakrili nesposobnost in klientelizem naročnikov. »Ne bo šlo,« je na primer na omrežju X zapisal dober opazovalec družbenopolitičnih razmer v državi Albin Vrabič iz Velenja.
Ko je popotovanje po ZDA za Jerneja Vrtovca pomembnejše od nadzora javnih financ
»Vse drugo ni pomembno. Samo da Komisija DZ za nadzor javnih financ v državnem zboru ne bi aktivno delovala.« Tako je ob objavi Jerneja Vrtovca, poslanca Nove Slovenije (NSi), da je odpotoval na 23-dnevni obisk v Združene države Amerike (ZDA), zapisal Janez Janša, ki je ob tem opozoril, da je bil Jernej Vrtovec, predsednik Komisije DZ za nadzor javnih financ, na to mesto izvoljen z glasovi poslancev Gibanja Svoboda. »Vse, da bi gradbeni karteli mirno polnili malhe za golobiste. Pa še nekaj drobtinic za NSi,« je dodal predsednik Slovenske demokratske stranke. Vrtovec je sredi prejšnjega tedna na družbenih omrežjih objavil tudi fotografije s svojega obiska v Washingtonu. V dobrih treh tednih − do vsaj 17. aprila, nato pa bodo v Sloveniji že prazniki − bo obiskal še mesta Kansas, Miami in New York. Zapisal je, da se popotovanja po ZDA udeležuje v okviru programa International Visitor Leadership.
Kdo si je izmislil uredbo, ki bi uničila družbeno življenje v mestih in na podeželju?
V teh časih ni nič več nemogoče in predlog uredbe, ki določa hrup na javnih prireditvah in ki bi onemogočil celo gasilske veselice, je bil samo še eden v nizu nesprejemljivih zakonov Golobove vlade, ki ga je razgalilo ostro nasprotovanje SDS, le da so s to uredbo Golobovi šli predaleč in stopili na prste celo SD, zato so predlog prav hitro umaknili. Predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer, v javno razpravo poslalo 20. februarja, nato pa ga je po pritiskih in utemeljitvah, da hoče vlada sprejeti povsem nesprejemljivo uredbo, presenetljivo hitro umaknilo. Na precej sporno potezo Golobove vlade je na novinarski konferenci 26. marca opozoril poslanec SDS Andrej Kosi, ki je dejal, da namerava vlada z odlokom preprečiti različne dogodke in zborovanja. Predlog Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah namreč onemogoča celo organizacijo gasilskih veselic in drugih prireditev. Predlogu pa niso nasprotovali samo v SDS, ko so zahtevali sklic seje Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, ampak tudi v NSi in SD. Poleg tega je predlog uredbe izzval veliko nezadovoljstva tudi v Gasilski zvezi Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije oz. Zbornici industrije sejmov in srečanj ter v Gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije.
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Anita Gužvič, Nina Žoher, Igor Omerza, Stane Granda, Vinko Gorenak, Borut Korun, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
