2.3 C
Ljubljana
sreda, 6 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Ali postaja Nova Slovenija rezervno kolo vladajoče koalicije?

Piše: Gašper Blažič

Ali se uresničujejo napovedi, da se bo Golobova koalicija okrepila za še enega člana? Znova okrepljeno nezaupanje med opozicijskima SDS in NSi ob vložitvi interpelacije o delu vlade sproža številna ugibanja, saj so na vidiku tudi predlogi ustavnih sprememb, za katere se obeta ustavna večina.

Sedanja koalicija – Gibanje Svoboda, SD in Levica – ima v državnem zboru trdno večino (53 glasov), skupaj z osmimi poslanci NSi pa bi lahko dosegla celo dvetretinjsko, ustavno večino (61 glasov) torej, kar bi nedvomno še dodatno okrepilo samopašnost oblasti. Zato je sedanje dogajanje v zvezi z NSi precej zlovešče.

Je med avtorji tudi Pogorelec?
Pretekli teden smo v uredništvo prejeli (nepodpisan) predlog ustavnih sprememb. Gre sicer za delovni osnutek, ki je bil naslovljen na predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, vendar brez navedenih podpisov poslancev in tudi brez navedbe avtorstva, neuradno pa naj bi bil med avtorji predlogov tudi vidni član NSi, doktor pravnih znanosti Janez Pogorelec. Prav to dejstvo pa vzbuja največjo skrb, če upoštevamo naravo ustavnih sprememb in prakso, ki jo uporablja sedanja koalicija, ki zakone očitno sprejema precej rokohitrsko. Predlog namreč predvideva spremembo kar 21 ustavnih členov, kar je daleč najobsežnejša sprememba ustave doslej, lahko bi govorili že o tem, da se pripravlja tako rekoč nova ustava, čeprav velja načelo, da se ustava v razvitih državah spreminja »s tresočo se roko«, kot vedo povedati pravniki. In zakaj sploh omenjamo predlog ustavnih sprememb? Poglejmo na hitro vsebino predlogov. Kar nekaj jih je bilo zadnja leta že na dnevnem redu, vendar nikoli niso bili realizirani, med njimi pa je precej »mokrih sanj« tranzicijske levice. Denimo ukinitev državnega sveta pa povečanje števila poslancev sočasno s povečanjem števila volilnih enot, odprava volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu. Uvedli bi pokrajine, kar je poskušala že prva Janševa vlada, vendar je bilo politično nasprotovanje temu projektu preveliko, a vmes so si očitno marsikje premislili.
Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine