Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija preberite povolilno analizo, ki kaže, da je Slovenska demokratska stranka na evropskih volitvah zmagala kar v 65 od 88 volilnih okrajev, medtem ko Nova Slovenija vse bolj drsi proti robu. Pišemo o tem, zakaj je evropska komisija ustavila izplačila za pomoč po poplavah in zakaj ima Slovenija eno najdražjih elektrik v Evropi. Objavljamo intervjuje z Tonetom Kajzerjem, Milanom Gregoričem, Marjanom Hribarjem in z dr. Michelom Calvom. Z Demokracijo boste vedeli več!
NSi je izvolitev evropskega poslanca – v tej vlogi je po novem predsednik stranke Matej Tonin – ujela za rep. Ocene rezultata pa so bile po končanih volitvah nenavadno zadržane. Za zdaj namreč kaže, da so v NSi zadovoljni, da so tudi tokrat osvojili poslanski mandat v evropskem parlamentu, saj so bili očitno na robu izpada. Na koncu jih je rešilo to, da ima NSi še vedno dokaj zvest bazen tradicionalnih volivcev, verjetno pa je kar nekaj glasov odščipnila SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem. To je bilo pravzaprav nepotrebno, saj bi lahko obe stranki oblikovali skupno listo tako kot pred desetimi leti. V tem primeru bi bile izgube glasov manjše, kar bi zadostovalo za dva poslanska mandata. Vendar se na žalost ta projekt ni posrečil, saj so v NSi očitno že lani samozavestno presodili, da gredo lahko samostojno na evropske volitve, da imajo dovolj kvalitetnih kandidatov in da ni treba, da bi se »kombinirali« s SLS. Slednja je že proti koncu minulega leta napovedala, da bo njen nosilec liste Peter Gregorčič, profesor na strojni fakulteti, civilnodružbeni aktivist in tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. V tem času se je nekdanji evropski poslanec iz vrst NSi, sicer pa predsednik prve demokratične (in hkrati osamosvojitvene) vlade Lojze Peterle zavzel za skupni nastop NSi in SLS, vendar se je hitro izkazalo, da je to misija nemogoče.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Evropske volitve: SDS zmagala kar v 65 volilnih okrajih od 88
Absolutna zmagovalka nedavnih evropskih volitev SDS je zmagala v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj, kjer je prepričala skoraj 37 odstotkov volivcev. Zmagala je kar v 65 volilnih okrajih od 88. Najbolj prepričljivo podporo je dosegla v Ivančni Gorici, kjer jo je podprlo 46,64 odstotka volivcev. Med vsemi osmimi volilnimi enotami je SDS najvišjo podporo dosegla v volilni enoti Ptuj, kjer jo je podprlo 36,83 odstotka volivcev, več kot 35 odstotkov glasov (35,21) pa je prejela še v volilni enoti Celje. Najmanj volivcev je prepričala v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je zanjo glasovalo 25,64 odstotka volivcev. Drugovrščena lista Gibanje Svoboda je medtem najboljši izid dosegla v volilni enoti Postojna, kjer je zanjo glas oddalo 25,21 odstotka volivcev. SDS je zmagala kar v 65 volilnih okrajih od 88. Najbolj prepričljivo podporo je dosegla v Ivančni Gorici, kjer jo je podprlo 46,64 odstotka volivcev. Več kot 40-odstotno podporo je dobila v 14 okrajih, in sicer v Slovenskih Konjicah (45,94 odstotka), Ormožu (43,72 odstotka), na Ptuju 1 (42,98 odstotka), v Škofji Loki 2 (42,73 odstotka), Šentjurju (42,26 odstotka), Mariboru 3 (41,95 odstotka), Lenartu (41,92 odstotka), v Ribnica-Dobrepolju (41,91 odstotka), na Ptuju 3 (41,48 odstotka), v Novem mestu 1 (41,32 odstotka), v Pesnici (41,27 odstotka), v Slovenski Bistrici (40,89 odstotka) in Velenju 2 (40,52 odstotka). SDS je zmagala tudi v volilnih okrajih Ljubljana Vič Rudnik 1 z 31,60 odstotka glasov in Ljubljana Vič Rudnik 4, kjer je prejela 32,90 odstotka glasov. In kje je SDS zabeležila najnižjo podporo? Volivci so v okraju Ljubljana Šiška SDS namenili 16,31-odstotno podporo, še v šestih okrajih pa je dobila manj kot 20 odstotkov, in sicer v okraju Koper 1 (16,80 odstotka), Ljubljana Center (16,70 odstotka), Ljubljana Šiška 1 (16,31 odstotka), Ljubljana Šiška 2 (18,31 odstotka), Ljubljana Moste-Polje 2, (18,30 odstotka) in Ljubljana Bežigrad 2 (17,60 odstotka).
Evropska komisija ustavila izplačila za pomoč po poplavah
Škodljiva Golobova vlada, mirujejo tudi številni občinski projekti. V zdajšnjem programskem obdobju je črpanje evropskih sredstev nično. Vse, kar je, so predplačila, Slovenija zaostaja za povprečjem EU. Nepovratna solidarnostna sredstva pa je Golobova vlada poskušala pridobiti z lažjo ali morda tudi z goljufijo. V Bruslju so ji stopili na prste. Po lanskih avgustovskih poplavah je vlada v Bruselj poslala prošnjo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, izkazalo pa se je, da je bila ta pomanjkljiva in zavajajoča. V Bruslju so to ugotovili, Evropska komisija je na prošnjo podala vrsto pripomb. Komisija je med drugim opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije. Denarja, ki Sloveniji iz tega evropskega solidarnostnega sklada kot članici EU pripada, tako še vedno nismo dobili. Posledično stojijo tudi projekti, ki so jih za odpravo posledic poplav pripravile občine. To pa še ni vse. Stojijo tudi že dogovorjeni projekti, ki so jih v občinah pripravili na osnovi že potrjenih dogovorov za financiranje v programskem obdobju 2021 do 2027. Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) bodisi ne zna, bodisi noče črpati evropskih sredstev ali pa namerno čaka, da denar iz obdobja, ki že poteka, lahko preusmeri drugam. Pri črpanju evropskih sredstev gre namreč za več stvari. Eno je pomoč iz solidarnostnega sklada, za katero je Slovenija vlogo po lanskih avgustovskih poplavah v Bruselj poslala oktobra 2023, naslednje je črpanje iz evropskih skladov v novem programskem obdobju do leta 2027, tretje pa črpanje iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Intervjuja: Tone Kajzer in Milan Gregorič
»Sem od blizu spremljal forsirano priznanje Palestine s strani Švedske leta 2014, ko sem delal v Nordijski regiji kot veleposlanik, in lahko vam povem, da je Švedska utrpela tako politične kot tudi ekonomske posledice,« je v intervjuju za Demokracijo povedal diplomat Tone Kajzer, ki je komentiral tudi aktualne evropske volitve in dogajanje v Bruslju. »Ali bo Ursula von der Leyen znova na čelu Evropske komisije, ne vem, imam pa občutek, da se je njena zgodba na neki način s koncem mandata aktualne komisije končala.«
Zgodovinar, ekonomist in publicist Milan Gregorič pa je predstavil novo knjigo »TIGR se vrača iz pregnanstva«. »Komunistično vodstvo je TIGR obravnavalo kot politično nazadnjaško meščansko teroristično organizacijo in v njegovem vodstvu videlo agente tujih imperialističnih služb,« je dejal v intervjuju.
Ima Slovenija najdražjo elektriko v Evropi?
Slovenija ima najvišjo ceno električne energije, 0,115 evra za kilovatno uro (kWh), je bilo prejšnji torek, 11. junija, razvidno na spletnem mestu »energyprices.eu«. Gre za platformo z navedbami cen električne energije, kar je namenjeno za analize trga in druge relevantne vsebine v energetski industriji. Naslednji dan je bila cena nekoliko nižja (0,107 evra), 13. junija pa že spet 0,115 evra za kWh. Povprečna cena v zadnjih 30 dneh je bila 0,845 evra za kWh, kar glede na izgovore resornega ministrstva sploh ni malo. Upravljavci spletne strani energyprices.eu oziroma njihovi analitiki so zapisali, da se cene električne energije po Evropi razlikujejo, pri tem pa so »opazne razlike od najvišjih do najnižjih. Najdražja cena je v Sloveniji, kjer je elektrika stala 0,115 evra za kWh. Dodali so, da je »nasprotno najcenejša cena električne energije na Norveškem, saj znaša le 0,031 evra na kWh. Medtem imata Švedska in Danska ceno 0,063 evra za kWh, kar kaže znaten padec v primerjavi z najvišjimi cenami«. Na portalu so navedli še Italijo in Hrvaško s cenama 0,104 evra za kWh. To pa niso bile prve objave cen, ki so se pojavile v Sloveniji in se po družbenih omrežjih začele širiti kot blisk. Resorni minister Bojan Kumer je ob teh objavah javnosti sporočil, da se takšnim podatkom pogosto nasmeji. Da to ni nič kaj takega, pa so javnosti začeli sporočati tudi medijski zvočniki vladajoče koalicije.
Osamosvojitev Slovenije leta 1991 ter kje in kaj je Slovenija danes
Ob nastanku slovenske države se je uveljavila fraza o uresničenju tisočletnih narodovih sanj. Srčno in lepo. Dejansko se za to besedno zvezo skriva spoštovanje prizadevanj naših prednikov za narodno preživetje. Resnično je vreden iskrenega občudovanja in globokega spoštovanja. Kaj pa posnemanja Toliko Neslovencev, kot jih je sedaj med nami, ni bilo nikoli v naši zgodovini! Seveda pa temeljni problem niso oni, ampak naš odnos do naše identitete v najširšem smislu besede. Največ so Slovencem škodili Slovenci. Slovenija je ozemlje, ki ga naseljujemo kot narod. V starejši zgodovini je bilo približno trikrat večje! Živimo na ostanku ostankov. Trajnost narodnega obstoja nam ni bila in nam ni nikoli zagotovljena. Aktivna pripadnost narodu je kot vsakodnevna higiena. Odvisna je od vsakega od nas. Tudi od tujcev, če so pripravljeni upoštevati, kam so prišli in kje so! Preteklost nam sporoča, sedanjost pa potrjuje, da so večja nevarnost kot tujci domači renegati. Lep primer je od jugoslovanstva v najslabšem pomenu besede obsedeni ljubljanski župan, ki mu je slovenskost državne prestolnice ne samo tuja, ampak vanjo trpa srbski kapital sumljivega izvora, ki prevzema vitalne pozicije narodne ekonomije. Nad ekonomskimi in političnimi povezavami, ki obstajajo z Republiko Srbsko, ki postaja vir nestabilnosti na nekdanjem jugoslovanskem prostoru, se je treba globoko zamisliti. Z njo neposredno ali posredno povezan kapital je veliko bolj nevaren kot na primer madžarski, zoper katerega zato, da prikrivajo resničen problem navzočnosti balkanskega, stalno ustvarjajo nezaupanje. Seveda ni idealen, to ni nobeden, nima pa v ozadju ideološko-političnih konceptov jugoslovanske tradicije. Tudi nad hrvaškim prevzemanjem živilske industrije se velja zamisliti. Naše kmetijstvo ni konkurenčno hrvaškemu, predvsem pa naši zahodni sosedje latentno gojijo aspiracije do slovenskega ozemlja.
Romska problematika se stopnjuje; zadnji primer je krvavi napad na osnovni šoli
Rom napadel vrstnika in ga poslal v bolnišnico. Starši nočejo otrok več pošiljati v šolo. Dnevno prihaja do nasilja in kraj. Brežiški župan opozarja, da so potrebne sistemske rešitve. Mediji in oblasti se glede romske problematike sprenevedajo. Romska problematika že leta obstaja v slovenski družbi, najbolj pa prihaja do izraza na Dolenjskem in v Posavju. V preteklosti smo o težavah, ki jih povzroča življenje v bližini Romov v občinah na omenjenih območjih naše države, že poročali. Romi se ne integrirajo, vse manj njihovih otrok obiskuje osnovne šole, zatekajo se h kriminalu in so velikokrat nasilni do preostalih občanov in občank. Kljub temu je zdajšnja leva vlada lani zavrnila pomembne zakonske spremembe, ki so jih predlagali župani občin, v katerih se srečujejo s temi težavami. Poseben problem je tudi vprašanje etnične pripadnosti, saj je kritika vedenja Romov vedno označena za neko vrsto »rasizma« ali »sovražnega govora«, po drugi strani pa je v imenu strpnosti in nekakšne slovenske različice »pozitivne diskriminacije« država vse preveč popustljiva. Do nasilja naj bi pogosto prihajalo tudi v šolah, na vsake toliko pa kakšen od teh primerov, ki jih osrednji mediji in oblasti preprosto pripisujejo »vrstniškem nasilju«, dovolj grozovit, da zanj izve javnost. V teh dneh nas je tako pretresel primer iz občine Brežice, kjer je romski učenec devetošolca tako zdelal, da je ta moral v bolnišnico.
V novi Demokraciji lahko preberete številne intervjuje naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Janez Juhant, Matevž Tomšič, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Štefan Šumah, Damjan Prelovšek, Andrej Sekulović in Žiga Korsika.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
