V novi reviji Demokracija objavljamo veliki intervju s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki pravi, da kot vlada iščejo rešitve, načrtujejo in ukrepajo. In dokazujejo, da Slovenija zmore! Spominjamo se vojne za Slovenijo, ki je trajala kar leto in pol in je slovenskemu narodu končno priborila samostojno državo. Pišemo, da infektologi opozarjajo na nevarnost vnovičnega širjenja novega koronavirusa. Pogovarjali smo se tudi z Zoranom Dernovškom – Raketko, ki je leta 1991 v vojni za Slovenijo z neba sklatil helikopter sovražne jugoslovanske armade. Z Demokracijo boste vedeli več!
Pogovarjali smo se s predsednikom vlade Republike Slovenije Janezom Janšo, ki je v tretje prevzel vodenje slovenske vlade marca letos, ko je v Slovenijo udarila epidemija novega koronavirusa. Pred tem je konec januarja prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec odstopil, saj mu je njegova lastna ministrska ekipa LMŠ dala rdeči karton, sam pa se je izkazal za popolnoma nesposobnega za vodenje vlade.
DEMOKRACIJA: Gospod Janša, v nedeljo, 21. junija, je minilo natanko 100 dni vaše tretje vlade. Vodenje ste prevzeli v času, ko je virus COVID-19 kosil po svetu. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da Šarčeva vlada na krizo ni bila pripravljena. Ste kaj takega pričakovali?
JANŠA: No, splošno stanje je bilo vsem očitno. Iz komunikacije z nekaterimi člani prejšnje vlade, ki so se trudili dnevno prepričevati komika, naj vendarle ukrepa, smo vedeli, da vlada kaos. Zagotovo pa nismo bili pripravljeni na to, kar smo ugotovili ob primopredajah po resorjih in v prvih dneh, potem ko je ministrska ekipa 13. marca prisegla. Pripravljeno ni bilo nič. Vse odloke in ukrepe za zajezitev epidemije novega koronavirusa smo morali spisati čez noč od prve do zadnje črke. Lahko rečem, da je bila država administrativno popolnoma nepripravljena na virus, ki je nevaren, se zelo hitro prenaša in širi ter ga je, ko uide izpod nadzora, zelo težko ustaviti oziroma zamejiti.
DEMOKRACIJA: Lahko za bralke in bralce danes opišete dogajanje prvih 24 ur po potrditvi vaše vlade?
JANŠA: Celotna ministrska ekipa, državni sekretarji in naši najožji sodelavci smo bili v koronavirusni krizi soočeni z nečim, kar nima primerjave v slovenski zgodovini. Stanje je težko opisljivo, še teže pa ga je razložiti tistemu, ki ga ni neposredno doživljal. Zidali smo hišo in ji postavljali streho med nevihto. Od prvega dne smo se naslonili na tisti del slovenske zdravstvene stroke, ki je že od januarja opozarjal, da ne gre samo za malo hujšo gripo. Ko danes gledam nazaj, se zdi, da je od 13. marca, ko je prisegla vlada, do danes minilo najmanj pol leta. Tako intenzivno je bilo dogajanje. Ves čas koronavirusne krize smo živeli v obdobju, ko dnevi niso imeli imen.
DEMOKRACIJA: Odločitve o omejevanju življenja ljudi so bile najbrž težke. In čeprav se zdi, da je imela Slovenija zelo stroge ukrepe, so imele nekatere države še strožje. Kljub temu vam je levica očitala, da se pripravljate za vzpostavitev avtoritativnega režima. Kako si to razlagate?
JANŠA: Vse odločitve, vezane na uvedbo omejitev, so bile težke, ker nismo imeli instrumentov, kot sem že dejal, ki so jih imele druge države. V Sloveniji nismo razglasili izrednega stanja, ni bilo policijske ure, ni bilo vojnega stanja. V nasprotju z vrsto ukrepov, ki so jih sprejemale druge države in so bili izključno v rokah vlad teh držav, smo mi za vsako spremembo zakona šli v državni zbor in čakali na njegovo uveljavitev. Zato je bilo tudi nekaj zamud. Če bi imeli enaka pooblastila kot drugje po Evropi, bi lahko številne ukrepe uvedli prej, pa tudi učinkoviteje.
Očitki o pripravljanju podlage za vzpostavitev avtoritarnega režima prihajajo od tistih, ki so državo pustili golo in boso pred eno najtežjih preizkušenj v zgodovini tega naroda. Takšno ravnanje je neresno in neodgovorno…
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Vojna, ki je v resnici trajala leto in pol
Vsako leto se 25. junija spominjamo obletnice osamosvojitve oziroma slovenske državnosti. Na ta dan je slovenski parlament leta 1991 sprejel temeljne dokumente, na podlagi katerih je Slovenija prevzela efektivno oblast tam, kjer jo je do tedaj izvajala zvezna oblast iz Beograda. Temu je sledil oborožen spopad, ki se je končal 6. julija 1991. Zaradi tega se je v slovenskem zgodovinskem spominu uveljavil mit o desetdnevni osamosvojitveni vojni, kar pa se ne ujema povsem z resničnostjo. Dejansko je namreč vojna z JLA trajala vsaj leto in pol …
Infektologi: Situacija je zelo nevarna!
Širjenje novega koronavirusa SARS-CoV-2 se je v Sloveniji skoraj umirilo, zato je vlada na podlagi strokovne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar državi omogoča zakon o nalezljivih boleznih, 15. maja preklicala epidemijo, ki jo je razglasila 12. marca. Nove okužbe pa so se začele pojavljati v zadnjih 14 dneh, večino naj bi prinesli v Slovenijo iz tujine.
Večkratni umor v Škocjanu pri Domžalah
V zadnjih petih letih je v Sloveniji zaradi storitve kaznivega dejanja uboja ali umora umrlo 73 oseb, od tega jih je zaradi umora življenje izgubilo 54, zaradi uboja pa 19. Podatki policije tudi kažejo, da je bilo skupno od vključno leta 2015 do konca prejšnjega tedna kar 207 poskusov uboja ali umora, na srečo se niso vsi končali tragično. Prejšnji teden pa je Slovenijo pretresel trojni umor.
Kako so komunisti morili duhovnike
Pisali smo že o smrti dr. Lamberta Ehrlicha, ki je leta 1942 padel kot žrtev atentatorja iz vrst komunistične VOS. Slednja je poskrbela za umore več duhovnikov, leta 1945 pa je vajeti prevzelo komunistično sodstvo, ki je proti koncu leta 1945 poskrbelo za sodne umore nekaterih duhovnikov tudi na t. i. božičnem procesu. O slednjem bomo podrobneje govorili ob koncu tega leta, saj se je dogajal v drugi polovici decembra. Vendar pa že zdaj velja spomniti, da so bili na seznamu obsojencev tudi nekateri duhovniki.
Intervju: Zoran Dernovšek – Raketka
»Trditev, da se še nismo osvobodili, temveč samo osamosvojili, sem prvič izrekel že dolgo nazaj. Čas, ko smo postajali samostojna država, je bil čas vzhičenja, motiviranosti, entuziazma. Žal se je pokazalo, da je del politike igral umazano igro že od tedaj, ko se je pri nas ‘dovolilo’ večstrankarski sistem. Zato imamo danes samostojno državo, ki je še vedno talec iste kontinuitete, ki je uničila že prejšnjo skupno državo,« je v pogovoru med drugim dejal Zoran Dernovšek – Raketka, pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki je 27. junija 1991 sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije.
Leve »elite« so sprožile kulturno vojno
Levičarski teroristi uničujejo spomenike tudi po Evropi. Policija pokleka pred teroristi. Boj proti rasizmu je samo izgovor za uničenje zahodne civilizacije. Mediji in levičarski politiki so solidarni z uničevalci. Knjižnice napovedujejo čistke svojih polic.V preteklih dneh se je tudi v Evropi razpaslo divjanje levičarskih terorističnih tolp, ki pod izgovorom zavzemanja za pravice ljudi ne bele polti in boja proti rasizmu spodkopavajo temelje zahodne civilizacije.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
