V novi reviji Demokracija pišemo o prihajajočem novem šolskem letu in izobraževanju v času zloglasnega koronavirusa. Pod drobnogled smo vzeli protivladne proteste pri nas, ki niti približno ne spominjajo na demokratične beloruske proteste, ampak na proteste v korist globoke države in prejšnjega totalitarnega režima. Pišemo o 75-letnici agrarne reforme, ki je v praksi pomenila komunistično ropanje kmetov. Objavljamo intervjuja z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem in poslanko Slovenske demokratske stranke Mojco Škrinjar. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je 18. avgusta potekala 6. konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki jo organizira Zavod RS za šolstvo. Na njej je bilo tako vodstvu šol kot slovenski javnosti sporočeno, kako se bo začelo novo šolsko leto. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je udeležencem razkrila informacijo, na katero so učitelji, starši in otroci, pa čeprav v času počitnic, nestrpno čakali – ali bo začetek šolskega leta potekal normalno?
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V reviji Demokracija preberite še:
Kakšna bo epidemiološka situacija jeseni?
V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano pričakujejo, da do zastoja testiranja na novi koronavirus ne bo prišlo, kot do njega ni prišlo ob začetku epidemije. Klasični molekularni test stane 65 evrov, hitri pa zaradi višje cene reagenta 109,5 evra. V laboratoriju stremijo k temu, da imajo dvomesečne zaloge reagentov.
»Jenullovci« po sledeh vseslovenskih vstaj?
Januar 2013. Mediji poročajo, da je okoli 40 protestnikov, ki so se udeležili t. i. prve vseslovenske vstaje, v večernem času na domu obiskalo tri mariborske mestne svetnike in pri njih izražalo svoja stališča na žaljiv in nestrpen način. Zato so policisti proti izgrednikom ukrepali.To je bil seveda le majhen izsek dogajanja leta 2013, ko so t. i. spontani vstajniki začeli izgubljati živce in začeli izvajati oblike pritiska, tudi z obiski na domu.
Agrarna reforma – komunistično ropanje kmetov
28. avgust 1945 bo ostal v zgodovini Slovencev eden bolj tragičnih datumov. Poleg tega, da je leto 1945 prineslo množično pobijanje političnih nasprotnikov in začetek nacionalizacije (beri: ropanja podjetnikov, tovarnarjev in drugih), so samooklicani oblastniki na ta dan uradno začeli ropati še kmete. Začela se je t. i. agrarna reforma.
Intervjuja: Jernej Vrtovec in Mojca Škrinjar
Pogovarjali smo se z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem. S prevzemom ministrstva sredi marca, ko je nastopila 14. slovenska vlada, je Vrtovec prevzel zahtevno in odgovorno nalogo. Pred začetkom šolskega leta smo se pogovarjali tudi s poslanko SDS Mojco Škrinjar, ki je podpredsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost in šport ter članica odborov za kulturo, za zdravstvo in za zunanjo politiko. V Strokovnem svetu SDS je zadolžena za področje vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva.
O preučevanju slovenskega staroselstva
Vsakega državljana, vsakega od nas, Slovencev, torej nedvomno zanima preteklost, zgodovina, bodisi preteklost posameznika ali pa zgodovina države ali naroda. Iskanje lastnih korenin ali korenin naroda je nekaj običajnega, samoumevnega in ni nekaj grešnega, prepovedanega ali nekaj, kar bi ogrožalo druge narode. Poznati svoje korenine in zgodovino je pomembno, da veš, kdo si, komu pripadaš.
Kdo nam danes spet laže?
Prijatelja – pa tudi poštenjaka − spoznaš v nesreči! Korona je kot že dostikrat v človekovi zgodovini razkrila najslabše v človeštvu, kar posamezna družba, zakinkana v svojo blaginjo in samorazgledanost, redi kot gada na svojih prsih. In se pokaže ob velikih katastrofah – morda nazadnje ob katastrofalnem orkanu Katrina v New Orleansu.
Mediji spet ignorirali divjanje migrantov
Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih. Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza migrantov iz tretjega sveta. Države, ki zavračajo sprejem migrantov, teh problemov nimajo. V teh dneh namreč mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila, da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon migrantov iz tretjega sveta.
Vabljeni tudi k branju zanimivih in analitičnih kolumen!
V reviji Demokracija objavimo tudi to, kar drugi zamolčijo!
