V novi reviji Demokracija razkrivamo skrivnost Titove noge in kdo je v resnici izboljšal položaj delavcev. Komunisti in socialisti prav gotovo ne! Predstavljamo predlog Slovenske demokratske stranke za dostojne in višje pokojnine. Pišemo o iskanju slovenske poti, koreninah prezira do podjetnikov in lepi raznolikosti Evropejcev. Objavljamo pogovor z evropskim poslancem Francem Bogovičem. Z revijo Demokracija boste vedeli več!
Zadnje obdobje v Titovem predolgem življenju se je začelo za novo leto 1980, na praznovanju na lovskem posestvu v Karađorđevu. Diktatorjev osebni zdravnik dr. Predrag Lalević, ki je umrl letos marca v starosti 92 let, je o tem obdobju spregovoril šele več desetletij po Brozovi smrti, kar je objavil srbski časnik Blic. Lalević, ki je bil samodržčev osebni zdravnik šestnajst let in je z njim šel na več kot sto državniških potovanj, je dejal, da je na omenjenem praznovanju v Karađorđevu Broz vidno težko hodil. To sta opazila tudi slovenska zdravnika Miro Košak in Stanislav Mahkota, člana zdravniškega konzilija, ki je bedel nad Brozovim zdravjem.Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Živel prvi maj, živel kapitalizem!
Resnica o … Prvi maj so v zahodnem svetu pogani že tisočletja praznovali kot starodavni praznik pomladi. Tradicionalno so na ta dan evropska ljudstva plesala, pela, rajala in pila ter se tako zahvaljevala poganskim bogovom narave, da so jih ti zopet obdarili z dehtečim cvetjem in obilnimi plodovi na njivah. Praznik je dobil komunistični prizvok komaj, ko so socialisti in komunisti druge internacionale prvi maj razglasili za svetovni dan delavcev.
V SDS pripravili rešitev za dostojne pokojnine
»Eni o upokojencih govorijo, drugi zanje delamo!« S temi besedami je vložitev predloga zakona o slovenskem demografskem skladu na Twitterju pospremil Tomaž Lisec, poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS). Prejšnji teden je poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, s katerim predlagajo t. i. nacionalni pokojninski sklad, na katerega bo preneseno celotno državno premoženje. S tem se bo izboljšal zaskrbljiv položaj upokojencev, razbremenjeni bodo tudi delodajalci.
Kling: »Strah me je za ljudi v Sloveniji«
»V zvezi s tem je treba storiti nekaj: država Slovenija bi morala sprejeti določene zakone in ratificirati mednarodne konvencije ne samo v okviru EU, ampak tudi v okviru Združenih narodov, da bodo sodniki odgovarjali za svoja dejanja,« je mednarodna opazovalka za človekove pravice Michelle Laura Kling komentirala nagovor sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih globoke države v zvezi s sojenjem dr. Milku Noviču.
Intervjuja: Franc Bogovič in Edina Toth
Pogovarjali smo se z evropskim poslancem iz Slovenske ljudske stranke Francem Bogovičem. Na skupni listi SDS-SLS znova kandidira za evropskega poslanca. Franc Bogovič pravi: »Zavzemal se bom še naprej za takšno Evropo in Slovenijo, ki spoštujeta naše vrednote, naše družine, sta povezani in solidarni, ščitita svoje državljane, se borita proti klimatskim spremembam, ščitita naš socialno-tržni model gospodarstva in imata razvite družinske kmetije ter zdravo hrano.« Pogovarjali smo se tudi z Edino Toth, ki je kandidatka madžarske stranke Fidesz na letošnjih volitvah za poslance Evropskega parlamenta. V letih 1996−2003 je bila podpredsednica mladinskega krila stranke Fidesz, v letih 1999−2001 pa tudi podpredsednica študentske organizacije Evropske ljudske stranke.
Zakaj sovraštvo in prezir do podjetnikov?
Po statistiki in mnenju strokovnjakov naj bi bili Slovenci narod samomorilcev. Na to seveda ni nihče ponosen. Do denarja in podjetništva imajo Slovenci zelo negativen odnos in temu bi lahko rekli gospodarska samomorilnost. Kar je žalostno in narobe, je, da je večina Slovencev na tak negativen odnos do podjetništva in denarja ponosna. Ljudje nagonsko želijo poskrbeti zase in za svoje bližnje in si želijo blaginje. In prav je tako.
Dolgi migrantski noži na evropskih tleh
Vsake tri ure v nemški prestolnici Berlinu nekdo povleče nož kot orožje v napadu. Število napadov z nožem se ne zmanjšuje, temveč raste. Policija v povprečju beleži več kot sedem napadov z nožem na dan. Sedem na dan. V letu 2018 jih je bilo 2.795. Od teh skoraj tri tisoč napadov jih je policiji uspelo identificirati skoraj dve tretjini – večinoma je šlo za starejše mladoletnike med 14. in 18. letom starosti in mlajše polnoletne osebe, v 76 primerih pa je nož kot morilsko orožje izvleklo celo 78 otrok, mlajših od 14 let.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
