15.2 C
Ljubljana
torek, 20 aprila, 2021

V novi reviji Demokracija: Razkrito: Tomaž Vesel politično zlorabil funkcijo predsednika Računskega sodišča! Trojna interpelacija – otroški vrtec KUL! Kaj vse prinaša PKP 8? Pučnik držal jasno smer, mnogi figo v žepu! Intervjuja: dr. Peter Gregorčič in Romana Tomc

Piše: M. B.

V novi številki revije Demokracija razkrivamo, kako je Tomaž Vesel zlorabil računsko sodišče za politične potrebe in kako leva ekstremistična opozicija z vsemi topovi napada Janševo vlado, ki je odgovorno in razvojno ravnala pri vpisu na univerze. Spominjamo, kako odločno se je dr. Jože Pučnik pred tridesetimi leti zavzemal za samostojno Slovenijo in kako so postkomunisti temu nasprotovali. Objavljamo intervjuja z dr. Petrom Gregorčičem«, ki opaža, »da nikjer drugje političnega boja ne bijejo v škodo ljudi, kot se to dogaja pri nas«, in z evropsko poslanko Romano Tomc, ki je spregovorila o vojni za cepiva. Z Demokracijo boste vedeli več!

»Meni samemu se je čudno zdelo, od kod on ve, kaj je napisano v revizijskem poročilu, ki je bilo še tajno.« S tem je poslanec DeSUS Robert Polnar razkril zlorabo položaja predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in predsednika DeSUS Karla Erjavca.

Poslanec Robert Polnar je nedavno razkril, da jim je Karl Erjavec ob zahtevi za izstop stranke iz koalicije navedel, da celotna ideja temelji na vložitvi konstruktivne nezaupnice opozicijskih strank in da bo on mandatar. Po Polnarjevih besedah je Erjavec dejal, da svoja pričakovanja gradi samo na eni zadevi. To je revizijsko poročilo računskega sodišča v zvezi s pravilnostjo in smotrnostjo nabav medicinske in zaščitne opreme, kar je podkrepil s tremi tezami.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Vlada je pri vpisih na univerze ravnala razvojno

Na ljubljansko fakulteto za računalništvo in informatiko se bo lahko vpisalo 50 oseb več. Na obe medicinski fakulteti (v Ljubljani in Mariboru) pa se bo lahko vpisalo 60 študentov več. To je poleg drugega razmisleka najpomembnejši rezultat prizadevanj vlade pod vodstvom Janeza Janše v prejšnjem tednu, ko so temeljito preučili predlog ministrstva za izobraževanje, ki ga je pripravilo skupaj z vodstvi nekaterih univerz in fakultet. Vlada je odločitev sprejela po posvetu z rektorji in gospodarstvom preudarno in z razmislekom, predvsem pa v dobro nove generacije študentk in študentov, in to brez kakršnih koli zamud, kot je poudarila ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport Simona Kustec

Trojna interpelacija – otroški vrtec KUL

Že skoraj odpisani prvak DeSUS Karl Erjavec je prejšnji teden napovedal reprizo vložitve konstruktivne nezaupnice. A očitno samo z desetimi poslanskimi podpisi namesto s prej nameravanimi 42. To je še en korak v politični fiasko. Očitno so se potrdile govorice o tem, da so nekatere parlamentarne stranke umaknile svoje podpise s konstruktivne nezaupnice in se sprijaznile, da z zamenjavo vlade na takšen način ne bo nič. Spomnimo: že ob prejšnji napovedi konstruktivne nezaupnice, ko ni bilo jasno niti to, ali bodo podpise prispevali vsi poslanci DeSUS, so krožile govorice o tem, da bi nekatere poslanske skupine lahko umaknile svoje podpise, saj je jasno samo to, da potrebnih 46 glasov za novo vlado ne bo.

Kaj prinaša osmi protikoronski sveženj ukrepov?

Državni zbor je prejšnji teden potrdil osmi protikoronski zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic epidemije COVID-19. Za zakon, ki podpira predvsem socialno ranljive skupine, je glasovalo 51 poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in narodnosti. Vrednost pomoči je ocenjena na 320 milijonov evrov, zakon je začel veljati v petek, 5. februarja 2021. Vlada je pred tem v sedmih svežnjih razdelila že veliko pomoči tako prebivalstvu kot gospodarstvu, pri čemer je upoštevala praktično vse kategorije prebivalstva. V osmem zakonskem svežnju (PKP 8) pa so dodatno zajete še nekatere druge kategorije.

Intervjuja: Peter Gregorčič in Romana Tomc

Pogovarjali smo se z izrednim profesorjem na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani dr. Petrom Gregorčičem, predstavnikom slovenske tehniške inteligence, ki se ne ukvarja samo s svojo stroko, z visoko tehnologijo, ampak aktivno spremlja družbenopolitično dogajanje v Sloveniji. Je aktiven državljan. O zadnjih dogodkih v zvezi s cepivi pa smo se pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc, ki vodi slovensko delegacijo pri Evropski ljudski stranki in pravi: »Naš cilj je 70-odstotna precepljenost do konca poletja na ravni Evropske unije.«

Na voljo štiri vrste cepiva proti COVID-19

V Slovenijo je prejšnjo soboto prispela prva pošiljka cepiva AstraZenece z 9.600 odmerki. S tem cepivom, ki se priporoča za mlajše od 65 let, bodo začeli cepiti prihodnji teden, je ob obisku v Tolminu dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Čeprav so v začetku tedna pričakovali 15.000 odmerkov cepiva AstraZenece, jih je v prvi pošiljki prispelo 9.600.

Pučnik držal jasno smer, mnogi figo v žepu

V začetku februarja je predsednik Sveta Demosa dr. Jože Pučnik znova opozoril, da je slovenski cilj, kako na čim bolj miren in demokratičen način zapustiti Jugoslavijo, na drugi strani pa je leva opozicija s t. i. Deklaracijo za mir nastavila Demosovi vladi mino. Na prvi februarski dan leta 1991 je Delova anketa pokazala, da se velik del anketiranih strinja, da bi morala Slovenija pospešiti odcepitev Slovenije od Jugoslavije.

Predkrščanski kulti naših staroselcev

Med temami, ki sprožajo številna vprašanja pa tudi vznemirjenje med zgodovinarji, so tudi arheološke raziskave v slovenskem visokogorju. Najdbe namreč kažejo na ostanke predkrščanskih kultov naših daljnih prednikov. Prav ti predmeti pomagajo tudi odkrivati, kdo so bili dejansko naši daljni predniki. Najdišča, ki kažejo tedanjo duhovno podobo prebivalcev Vzhodnih Alp, je v posebnem članku, ki bo v kratkem izšel v posebnem zborniku, opisal Janez Bizjak.

Sto let legendarnega gorniškega kluba Skala

Čeprav velja, da smo Slovenci narod ljubiteljev planin, pa se zdi, da o gorniških klubih ni veliko znanega. Morda tudi zato, ker je komunistični režim po letu 1945 močno posegel celo v ta segment in prekinil delovanje enega najbolj znanih, a kasneje zamolčanih klubov. Turistovski klub Skala, kot se je klub sprva imenoval, je bil ustanovljen pred sto leti, natančneje 2. februarja 1921. Na ta dan je potekal ustanovni občni zbor kluba.

Dr. Damjan Prelovšek: S SAZU čez drn in strn

Akademija znanosti in umetnosti, tedaj še brez pridevnika slovenska, je bila po več prizadevanjih ustanovljena avgusta leta 1938. Združevala je naše najvidnejše znanstvenike in umetnike, njen prvi predsednik filolog in slavist Rajko Nahtigal pa je bil po rangu takoj za banom Dravske banovine. Med drugo svetovno vojno je akademija tudi v naslovu postala slovenska. Po vojni je sledila ideološka čistka, katere žrtve so bili med drugimi filozof France Veber, pravnik Leonid Pitamic in teolog Aleš Ušeničnik, sami ugledni katoliški intelektualci torej.

Mag. Tadej Ian: (Nes)pamet modernega človeka

Napredek znanosti in tehnologije ustvarja iluzijo sposobnosti in pameti modernega človeka. Obnašanje modernega človeka namreč kaže, da se mu pamet izgublja, k čemur – paradoksalno – v veliki meri pripomorejo tehnološke iznajdbe, ki so sodobnemu človeku (preveč) olajšale življenje. Številni ljudje mislijo, da si je človek s pomočjo tehnologije zmožen trajno ustvariti blaginjo. Vsekakor je tehnologija pomembna in lahko pripomore k blaginji. Toda to je mogoče le pod pogojem, če bi človek ohranil in še nadgradil stopnjo pameti, ki jo je imel pred napredkom, ki je rodil tehnologijo, kot jo poznamo v zadnjih dobrih dveh stoletjih.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

Zadnje novice

Sorodne vsebine