»V novi reviji Demokracíja objavljamo ekskluzivni intervju z Nebojšo Medojevićem, ki pravi, da je bil Jelko Kacin v Bruslju najuspešnejši promotor črnogorske mafije. Pogovarjali smo se z Dimitrijem Ruplom, ki opozarja, da je bila Cerarjeva koalicija poražena na volitvah. Razkrivamo Janeza Zemljariča in največje gradbene tajkune v Sloveniji. Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!«
»Črnogorske oblasti zelo skrbno izbirajo svoje diplomatsko osebje v Sloveniji. To ves čas zagotavlja logistično podporo pri vzpostavljanju mreže za pranje denarja,« nam v pogovoru razloži opozicijski poslanec v črnogorskem parlamentu Nebojša Medojević in doda, da je bil najuspešnejši promotor črnogorske mafije v Bruslju Jelko Kacin. Povedano se bere kot scenarij za dober kriminalni film z naslovom Balkanski narcos.
Gospod Medojević, ta pogovor je nastal predvsem zaradi vašega tvita, ki se v prevodu bere: »NLB in nekdanji direktor v ČG Črtomir Mesarič sta del pralnice denarja za oblast v ČG. Slovenske politike je kupila oblast v ČG in so postali njeni lobisti v Bruslju. Za debele apanaže. Preko ČG se je pral tudi umazan denar iz Slovenije, pridobljen s korupcijo in kriminalom.« Nam lahko bolj podrobno razložite, kaj ste s tem mislili?
Povezave črnogorskih oblasti ter političnih, tajkunskih, diplomatskih, varnostno-obveščevalnih in kriminalnih struktur so dolge, globoke, vsebinske in zelo donosne. Prvi mednarodni stiki Mila Đukanovića sredi devetdesetih let so šli prek Slovenije. Glede na to, da so bile strukture nekdanje jugoslovanske Udbe tako v Sloveniji kot v Črni gori nedotaknjene, so bili stiki vzpostavljeni enostavno. Črnogorskim oblastem, vpletenim v tihotapljenje v obdobju sankcij proti ZR Jugoslaviji, je bil potreben »know-how« (znanje, op. p.) za pranje denarja, pridobljenega s kriminalom, in tu so bili slovenski kadri že dobro usposobljeni. Slovenci so bili prvi »tuji« investitorji in so svojo pozornost osredotočili na banke, zavarovalnice, igralnice, borznoposredniške družbe, investicijske sklade. Slovenci so torej pokazali poseben interes predvsem za tiste posle, ki so izjemno primerni za pranje denarja. Slovenci so posredovali, da je še ena kriminalna bančna organizacija − banka Hypo Alpe-Adria − odprla svojo podružnico v Črni gori. Veliki črni fondi od tihotapljenja cigaret in kasneje prepovedanih drog so bili predmet zanimanja tožilstev številnih držav, konec devetdesetih let in v začetku leta 2000 pa so bili še posebej aktivni Italijani. Đukanović je moral poiskati pomoč izkušenih pralcev denarja in poskusiti, da se milijarde evrov pretihotapljene gotovine investirajo v legalne tokove. Mlada država, članica EU, javno znana po »uspešni« demokratični tranziciji, je bila idealen kandidatka. Črnogorske oblasti zelo skrbno izbirajo svoje diplomatsko osebje …
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
V Sloveniji sta zavladala Petrič in Polanič
Drugega železniškega tira med Divačo in Koprom še niso začeli niti graditi, pa je prvi kilometer oziroma izvlečni tir v Kopru dražji že za 1,3 milijona evrov. Kolektor pa je v zadnjem času sklenil še dva aneksa k pogodbi o graditvi t. i. kočevske železniške proge in s tem pridobil dodaten milijon evrov. Skupno je samo v dveh poslih dodatno pridobil 2,3 milijona evrov.
Kaj Slovenkam in Slovencem ponuja Janša?
Zmagovalec volitev predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je prejšnji četrtek po pogovoru s predsednikom republike strankam poslal vabilo na pogovore o usklajevanju koalicijske pogodbe. Ker pa so poraženci nadaljevali s sestavljanjem koalicije, je vabilo začasno preklical. Predstavljamo konkreten in jasen program SDS, ki ga stranke tranzicijske levice zavračajo!
Postopki proti Janezu Zemljariču ustavljeni
Zamolčano. Preiskava zoper šesterico, v kateri je bil osumljenec tudi nekdanji šef Službe državne varnosti (SDV), prej pa UKC Ljubljana ter kasneje predsednik izvršnega sveta in podpredsednik zveznega izvršnega sveta, razvpiti Janez Zemljarič, ki so ga 18. junija 2014 pridržali, preiskali pa njegov dom in pisarne njegovega podjetja Eti-par, ni pripeljala nikamor.
Intervjuja: dr. Dimitrij Rupel in Nebojša Medojević
O aktualnopolitičnem dogajanju v Sloveniji, Evropski uniji in svetu smo se pogovarjali s prvim slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, ki spada, če uporabimo njegov termin, v Veliko generacijo slovenskih politikov, ki je Slovenijo osamosvojila. Je predavatelj na Fakulteti za državne in evropske študije in na Evropski pravni fakulteti. Je dekan nove Fakultete za slovenske študije in rektor Nove univerze. »Črnogorske oblasti zelo skrbno izbirajo svoje diplomatsko osebje v Sloveniji. To ves čas zagotavlja logistično podporo pri vzpostavljanju mreže za pranje denarja,« nam v pogovoru razloži opozicijski poslanec v črnogorskem parlamentu Nebojša Medojević in doda, da je bil najuspešnejši promotor črnogorske mafije v Bruslju Jelko Kacin. Povedano se bere kot scenarij za dober kriminalni film z naslovom Balkanski narcos.
Iranke, ki se upirajo islamističnemu »oblačilnemu kodeksu«
Iranskim ženskam, ki se upirajo strogim oblačilnim pravilom, ki jih predpisuje islamistična oblast, grozijo leta v zaporu in bičanje. Zahodne feministke ob vsem tem v glavnem potuhnjeno molčijo in se še celo šemijo v nikabe in burke. V zblojenem ozračju politične korektnosti, ki vlada v zahodni civilizaciji, je eden najnovejših hitov, da feministke pozirajo v burkah in nikabih, ki so sicer za milijone njihovih »sester« v državah tretjega sveta simbol zatiranja in podreditve. Zahodne feministke trdijo, da na ta način kažejo svojo solidarnost z drugimi kakor zatiranimi manjšinami v zahodnem svetu, med katere štejejo tudi muslimane. Muslimane, med katerimi mnogi moški, kot rečeno, silijo ženske, da se tudi proti svoji volji podvržejo strogemu kodeksu oblačenja, ki jim v najbolj ekstremnih primerih celo odreka vsakršno osebnost.
Pariz: Ko uvoziš tretji svet, postaneš tretji svet!
Pisana pravljica o multikulturnosti kot bogastvu, različnosti kot izboljšanju obstoječega in integraciji, za katero so nas prepričevali in nas še prepričujejo, da je mogoča, da deluje, da je uspešna, se sesuva v prah. Ko je na malih zaslonih svetovno prvenstvo v nogometu, po navadi obstane vse. Kot nekakšne novodobne olimpijske igre − vse energije se usmerijo na zelenico, dvaindvajset igralcev in eno žogo. Zmage in porazi, veselje in žalost navijačev njihovih nacionalnih ekip, pokal in vsesplošno navdušenje. Po navadi je bilo tako. Letos se je prvič zgodilo nekaj, česar pravzaprav sploh ne moremo racionalno dojeti. Ko je francoska reprezentanca postal svetovni prvak, so v francoskih večjih mestih nastali izgredi. Nasilne horde so razbijale izložbe trgovin in lokalov, kradle vse, kar je bilo mogoče, zažigale avtobuse in avtomobile, uničevale vse, kar jim je prišlo pod roke.
Vabljeni k branju zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
