V novi reviji Demokracija pišemo o največjih slovenskih komunističnih zločincih in dejstvu, da nobeden od njih za svoje zločinske rabote ni odgovarjal. Razkrivamo žalostne zgodbah slovenskih upokojencev, ki jih je Šarčeva vlada pustila na cedilu. Objavljamo intervju z nekdanjim udbovskim agentom Željkom Kekićem, ki ga je Kučanov svetovalec Zdenko Roter želel pridobiti za obračun s predsednikom SDS Janezom Janšo. Pogovarjali smo se tudi z indijskim misijonarjem Tomom Uzhunnalilom, ki je več kot petsto dni preživel v ujetništvu Islamske države.
Slovenske »podaljšane preteklosti« noče biti konec. V vsaki normalni državi bi bili zločinci že zdavnaj kaznovani, žrtve dostojno pokopane, zgodovinski učbeniki pa bi dogajanje prikazovali v duhu resnice. Pri nas se ni zgodilo nič od tega – nasprotno: propaganda se nadaljuje.
Ohranjaje revolucionarnih mitov
Filmi, kot je »Preboj«, so očitno nekaj normalnega za Slovenijo. Nadaljuje se tradicija čaščenja revolucionarnih izročil, le na nov način. Prav to je še eden od dokazov, da smo očitno v zmoti, ko govorimo o tem, da je bila leta 1991 ustanovljena nova država Slovenija in da so temelji naše države v uspešnem projektu slovenske pomladi (kar je neuresničeni ideal). Izkazalo se je, da očitno bolj drži teorija, da nam je samostojno državo dejansko priborila Udba in da so temelje zanjo pripravljali revolucionarni klavci, kot so Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Mitja Ribičič, Ivan Maček itd. Kardeljeva ustava iz leta 1974 je namreč republikam podelila nekatere državne atribute (tudi pravico do samoodločbe, kjer ni bilo jasno, ali je šlo za samoodločbo narodov ali republik), ki so se nato dopolnjevali s posameznimi ustavnimi amandmaji k republiški ustavi, zaradi česar je imela pomladna stran vtis, da je zelo uspešna. Jedro (S)R Slovenije je očitno tudi ob prehodu v večstrankarski sistem ostalo – nedotaknjeno. Leninistično torej, kar se najbolj kaže šele v zadnjih letih. Tudi s snemanjem novih partizanskih filmov ob dejstvu, da še nimamo igranega filma o osamosvajanju Slovenije niti filmov po zgodovinskih romanih o junaštvih, ki so pomagala ohraniti slovenstvo – od Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem« dalje.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Vlada Marjana Šarca – gojišče afer in škandalov
Se spomnite, kdaj je prisegla vlada Marjana Šarca? Bilo je 13. septembra lani, a zdi se, kot da je že precej dlje na oblasti. Verjetno je to predvsem posledica afer, ki se tako rekoč vrstijo druga za drugo in bremenijo tako predsednika vlade kot ministre. Ta čas najbolj »vroča« je afera Sova, čeprav se osrednja slovenska obveščevalna služba že vse od svoje ustanovitve naprej srečuje s številnimi škandali. Zadnji v vrsti je v zvezi s sporno zaposlitvijo »skrivnostne« Šarčeve prijateljice …
Intervjuja: Željko Kekić Pauk in Tom Uzhunnalil
»Sam bi bil največji gad, če bi šel pričat proti človeku, ki nam je omogočil, da se branimo. In to ima svojo ceno. In zaradi tega so me hoteli zlorabiti, da bi oni tožili Janšo za prodajo orožja Hrvaški. S tem se nisem strinjal,« nam je v pogovoru dejal nekdanji agent Udbe Željko Kekić Pauk. Pogovarjali smo se tudi s salezijanskem duhovnikom. »Jaz, ki sem preživel po čudežu, dajem pričevanje o tem,« sklene svojo knjigo Preživel po čudežu duhovnik Tom Uzhunnalil, ki je 557 dni preživel v rokah islamskih skrajnežev v Jemnu. Z indijskim misijonarjem smo se pogovarjali na Rakovniku dan po tem, ko je svoje pričevanje podal tudi tamkajšnjim obiskovalcem srečanja.
Zgodbe revnih starostnikov: Še kamen bi zajokal
Bolno ambiciozni predsednik vlade Marjan Šarec nenehno obljublja boljše čase, vendar od obljub in leporečja ni mogoče živeti. To najbolje vedo starostniki, katerih življenjske zgodbe so srce parajoče. Žalostne, da zabolita duša in srce. Še v začetku oktobra je Šarec poslancem v državnem zboru dejal, da bo vlada v letu 2019 za socialne transferje porabila predvidoma 155 milijonov evrov več, kot jih je v letu 2018. A večina najrevnejših upokojencev, tistih, ki resnično potrebujejo pomoč, tega ne občuti, o čemer pričajo številne srce parajoče zgodbe posameznikov, ki jih objavljamo v nadaljevanju.
Za migranti na desetine smetišč in več ton odpadkov
Za migranti, ki nezakonito prestopijo državno južno mejo, ostaja na desetine smetišč. Območja ob južni meji se torej spreminjajo v smetišča. Samo v petih občinah so od junija do danes našli najmanj 82 odlagališč, na katerih je bilo po oceni policije in domačinov vsaj 23 ton odpadkov. Policisti so do konca septembra prijeli okoli 12 tisoč nezakonitih migrantov, kar je 1,7-krat več kot v istem obdobju lani.
Pasti in nevarnosti naraščajočega globalnega turizma
Dandanes je množični turizem na lokalni, regionalni in globalni ravni že tako vsakdanja zadeva, da se nam zdi nekaj samo po sebi umevnega. Toda kljub temu gre za relativno novost v socialnem razvoju človeštva, ki ni tako zelo nedolžna. V prispevku opozarjamo na nekatera tveganja in nevarnosti turizma. Radovednost ljudi in želja po zabavi sta že v starem Egiptu in kasneje v času Rimljanov spodbujala ljudi, da so potovali. Toda ta potovanja so bila skoraj izključno domena bogatih posameznikov …
O nevarnem naseljevanju muslimanov v Evropo
Pri dosedanjem trendu priseljevanja muslimanov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike v Evropo naj bi jih bilo v naslednjem poldrugem desetletju več kot 10 odstotkov in čez nadaljnjih petnajst let, to je okrog leta 2050, že kar ena tretjina. Reporter je 2. oktobra 2017 prinesel skrb zbujajoč komentar o barcelonski deklaraciji, ki je bila sprejeta ob koncu novembra 1995. Njen uradni namen naj bi bila vzpostavitev stabilnosti na območju Sredozemlja prek prostotrgovinske cone in gospodarskega sodelovanja sredozemskih držav.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
