22.8 C
Ljubljana
sobota, 11 maja, 2024

V novi Demokraciji preberite: Zakon o vodah ne ogroža pitne vode, temveč jo dodatno varuje, torej je referendum nepotreben

Piše: Vida Kocjan

Sprememba zakona o vodah za posege v priobrežne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več mogoče graditi na priobrežnih zemljiščih. Koga zagovarjajo pobudniki referenduma, ki (mimogrede) tudi močno zavajajo? Ne gre jim namreč za pitno vodo, pač pa za politikantstvo in zagovarjanje interesov kapitala, ohraniti želijo status quo.

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi minister Andrej Vizjak, je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog novele zakona o vodah. Pri tem so pripravljavce vodili trije glavni nameni pri spremembi zakona. Minister Vizjak navaja, da je nov zakon strožji, referendum, za katerega se zavzemajo pobudniki, zbrani v pobudi Za pitno vodo, pa bi bil škodljiv za slovenske vode, za davkoplačevalce in za ljudi, ki živijo ob vodi.

Trije glavni nameni spremembe zakona o vodah

Minister Vizjak je v dosedanji razpravi izpostavil tri glavne namene spremembe zakona o vodah. Prvi namen je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, kjer gre za 17 milijonov evrov. Nadalje zakon omejuje gradnje oziroma posege na priobrežnih zemljiščih. Doslej je bilo namreč mogoče z oženjem priobreženega zemljišča izvajati katere koli posege. Od leta 2002, ko je začel veljati zakon (pod okriljem takratne LDS), so bile namreč na priobrežnem pasu zgrajene številne tovarne, zasebne stanovanjske hiše, tudi vile, 80 odstotkov posegov je bilo zasebne narave. Minister Vizjak je pri tem poudaril, da se je v zadnjih letih posegalo v priobrežni pas tudi z objekti, ki uporabljajo nevarne snovi in so v zasebni rabi. Med drugim je izpostavil primere dveh tovarn, zgrajenih ob rekah.

S predlagano spremembo (novelo) zakona o vodah to ni več mogoče, določbo, ki je to dovoljevala, so črtali iz zakona. Na priobrežnem pasu se bodo po novem lahko gradili samo objekti javne rabe, pa še to le z vodnim dovoljenjem, ustreznim prostorskim aktom in ob izpolnitvi drugih natančno določenih pogojev.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine