Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je prejšnji premier Robert Golob zvezo Nato na več načinov peljal žejno čez vodo, posledice bo Slovenija čutila še dolgo. Izključitev Branka Grimsa iz Evropske ljudske stranke prinaša neprijetne posledice za slovensko zastopstvo v Evropskem parlamentu. Zaradi Golobove negativne zapuščine bo potreben rebalans proračuna, položaj pa otežuje ustavna presoja interventnega zakona. Potrebna bo temeljita revizija vseh poslov ministrstev v času Golobove denarja, saj so z javnim denarjem zalagali politične aktiviste. V intervjuju za Demokracijo sta ekskluzivno spregovorila poslanka Maruša Babnik ter dr. Zvone Čadež. Z Demokracijo boste vedeli več!
Prvi konkretni korak je naredilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom dr. Ignacije Fridl Jarc (SDS). Ministrica je javno opozorila na neskladje podatkov v primopredajnem zapisniku in dejanskim finančnim stanjem. Prejšnja ministrica Asta Vrečko je planila in razkritje pripisala političnim motivom. Fridl Jarčeva pa je poudarila: »Odločno, odločno zanikam, da gre za kakršno koli politično obračunavanje s katerim koli kulturnim subjektom. Gre izključno in samo za ugotovitev finančnega stanja, v katerem je ministrstvo za kulturo.« Po pregledu so ugotovili približno 8,9 milijona evrov primanjkljaja za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Največji primanjkljaj – kar 3,9 milijona evrov – je na postavki za samozaposlene v kulturi. Ministrstvo za finance primanjkljajev ne bo krilo, saj v državnem proračunu ni zagotovljenih dodatnih sredstev. Ministrstvo za kulturo pod novim vodstvom je zato takoj začelo z ukrepi, in sicer z zmanjševanjem stroškov (med drugim ukinitev študentskega dela) in začasnimi prilagoditvami postopkov financiranja zaradi priprave rebalansa proračuna.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Vračanje slovenske verodostojnosti, ki jo je prejšnja vlada uničevala
Kako »bizantinsko« je Golob »nategnil« zaveznike, kaže prav lanski primer. Kot je znano, je tudi Golob podpisal deklaracijo o dvigu prispevkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035. Nato pa je takoj po vrhu začel slovensko javnost prepričevati, da ta deklaracija ni pravno zavezujoča. Verjetno je to moral početi tudi zaradi Levice, ki sicer nasprotuje članstvu v Natu, a kot smo videli v primeru tožbe proti Izraelu, načela niso njena »močna stran«. Golob je zato začel z javnomnenjsko ofenzivo, da je edina prava slovenska zaveza postopen dvig izdatkov na tri odstotke do leta 2030. A podpis za »pet odstotkov« je bil nedvoumen, zato je julija 2025, torej pred letom dni, Golob pompozno napovedal posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato. Ko gre za posvetovalne referendume, velja spomniti, da prav tako niso pravno zavezujoči, a zdi se, da je Golob potihem pričakoval podporo izstopu, s čimer bi lahko dobro »pokril« svoje slepomišenje na relaciji med slovensko in svetovno javnostjo. Očitno je bilo namreč, da želi Golob reševati koalicijo ter zadovoljiti »anti-Nato« apetite Levice, saj je slednja najprej uspela v parlamentu izglasovati posvetovalni referendum, ki se je sprva nanašal na zvišanje obrambnih izdatkov. Golob je v povračilnem ukrepu nato napovedal kar referendum o samem članstvu. Češ, če se že pogovarjamo o denarju, moramo državljane direktno vprašati, ali v Natu sploh želimo ostati. Ko je v javnosti zaradi tega predloga zavrelo, je stopil korak nazaj, 18. julija 2025 pa je državni zbor preklical referendumski akt.
Izključitev Branka Grimsa: minorna škoda za EPP, velika izguba za SDS
Ob tem velja spomniti, da so vsi preostali trije poslanci SDS glasovali proti izključitvi, prav tako tudi Matej Tonin (NSi), ki se, kot je sporočil, zaveda, da bo to okrnilo moč slovenske delegacije v EPP. Od drugih evroposlancev pa so proti glasovali samo še trije, kar je precej resna zaušnica celotni slovenski delegaciji v EPP. Ne samo Grimsu. Janša je v odzivu tudi spomnil, da problem ni bil vsebinski, saj obstajajo evropski poslanci EPP, ki imajo celo ostrejša stališča od Grimsa, vendar niso bili izključeni. Stvar je torej v institucionalnem sodelovanju ter iskanju kompromisa znotraj lastne skupine. No, očitno s tem ni šlo, če drži trditev, da je Grims že od začetka nasprotoval članstvu SDS v EPP. In očitno pri tem ostal osamljen.
Posnetki, ki dokazujejo korupcijo levice, so pristni
Slovenska policija je gradivo poslala v neodvisno analizo forenzičnemu laboratoriju nemškega Zveznega kriminalističnega urada (BKA) v Wiesbadnu. Tamkajšnji strokovnjaki so preučili devet datotek s spletne strani Anti Corruption 2026 in 18 datotek s Facebookovega profila Maske padajo. Pri preiskavi so izhajali iz dveh izključujočih se hipotez: da so posnetki avtentični ali da so nastali s pomočjo umetne inteligence. Analiza, zaključena v začetku maja 2026, je nato jasno pokazala: »Znakov, ki bi nakazovali, da so posnetki v celoti ali deloma nastali s pomočjo umetne inteligence, ni bilo mogoče ugotoviti.« Forenziki so sicer potrdili, da so bile datoteke pred objavo tehnično obdelane – saj je bilo več ključnih odlomkov združenih v enoten posnetek –, vendar znotraj samih zvočnih zapisov niso zaznali nikakršnih manipulacij ali sledi umetnega generiranja glasov. Vsebina pogovorov je torej ostala avtentična. Čeprav so bili posnetki mestoma zmontirani ali urejeni za doseganje večjega odmeva v javnosti – kar je v preiskovalnem novinarstvu običajna praksa –, njihovo jedro neizpodbitno razkriva resne zakulisne dogovore ter koruptivne namere vpletenih akterjev. Ta potrditev je dokončno spodnesla obrambo oblasti in odprla vrata resni preiskavi korupcije.
Intervjuja: Maruša Babnik in dr. Zvone Čadež
»Boj proti korupciji mora postati način delovanja države. V politiki sem vedno zagovarjala preprosto načelo – javni denar je denar državljanov in z njim se ravna odgovorno in gospodarno. Vsak evro, ki ga država ali občina porabi, mora biti upravičen, pregleden in namenjen izboljšanju kakovosti življenja ljudi,« poudarja Maruša Babnik, poslanka SDS.
Dr. Zvone Čadež, politično razrešeni direktor URI Soča, pa je v intervjuju opozoril na projekt Si-Alarm, ki ni delujoč, čeprav smo davkoplačevalci zanj dali milijone.
Zaradi Golobove negativne zapuščine potreben rebalans proračuna 2026
Primanjkljaj v letu 2026 se povečuje hitreje, kot je bilo načrtovano, predvsem zaradi močne rasti odhodkov. V prvih petih mesecih letošnjega leta – še v času vlade Roberta Goloba – so se odhodki konsolidirane bilance javnih financ povečali za 1,5 milijarde evrov glede na enako obdobje lani. To predstavlja približno 16-odstotno medletno rast, kar je izjemno visoka številka. Posebej izstopa poraba na ministrstvih, ki je bila za kar 980 milijonov evrov višja kot v enakem obdobju leta 2025. Glavni razlogi segajo v odločitve Golobove vlade od leta 2022: obsežna reforma plačnega sistema v javnem sektorju (s postopnimi povišanji, ki so v nekaj letih v povprečju presegla 19 odstotkov), uvedba novih socialnih dodatkov, dodatnih nagrad in socialnih transferjev ter javna naročila. Golobova vlada je izdatke sistematično povečevala, kar je privedlo do strukturnega primanjkljaja. Fiskalni svet pa je večkrat opozoril, da takšna politika ni bila skladna z evropskimi fiskalnimi pravili in da je rast izdatkov presegla rast prihodkov za več odstotnih točk letno.
Ponovno obujen razkol, ki je s Petrovega prestola izrinil Benedikta XVI.
Seveda je treba razlikovati, kdaj gre za odpad, kdaj za razkol in kdaj za krivoverstvo. V zgodovini Cerkve je znan odpad skupine okoli Martina Lutra, vendar je tu šlo tudi za spore o nauku. Za razliko od Lutrovega odpada je bil nastanek Anglikanske cerkve povezan s političnim dogodkom – povod je bil spor britanskega kralja Henrika VIII. z Rimom zaradi dejstva, da papež ni želel razveljaviti njegove zakonske zveze s Katarino Aragonsko. Anglikanci so nato šli v protestantsko smer, vendar se v zadnjem času ponovno zbližujejo z Rimom. Poseben primer pa je tudi Starokatoliška cerkev, ki je nastala po prvem vatikanskem koncilu in zavrača dogmo o papeževi nezmotljivosti, sicer pa je vsaj en njen del po delovanju zelo blizu rimski Katoliški cerkvi. Pri Bratovščini sv. Pija X. – imenuje se po svetniškem papežu iz začetka 20. stoletja, ki je med drugim uvedel protimodernistično prisego – gre torej za dvojno kršitev: prva je kanonična neskladnost zaradi zavračanja pokorščine papežu, druga pa zavračanje reform, ki jih je uvedel drugi vatikanski koncil. Češ da branijo tradicijo, ki naj bi jo drugi vatikanski koncil zavrgel in se zavezal modernizmu. Zato ne preseneča, da mnogi pristaši te bratovščine sebe imenujejo za edini »sveti ostanek« tiste »prave« Cerkve, medtem ko naj bi v Cerkvi sami oblast prevzeli prostozidarji. Z vidika »lefebrovcev«, kot se nekoliko slabšalno imenuje člane bratovščine, s(m)o vsi preostali katoličani pravzaprav krivoverci.
V novi Demokraciji vabljeni k branju številnih kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Petra Janša, Marjeta Bogataj, Jože Biščak, Gašper Blažič, Miro Petek, Andrej Umek, Andreja Valič Zver in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
