Piše: Bogdan Sajovic
Pred osemdesetimi leti se je na naših tleh zgodil množičen zločin, ki so ga zagrešili komunisti pod vodstvom jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita. Stotine grobišč je še vedno neraziskanih, morilce pa nekateri še vedno častijo kot heroje. Tako tudi zločinsko ideologijo, ki je pokolu botrovala.
V teh dneh mineva osemdeset let, odkar so komunisti po koncu druge svetovne vojne na slovenskih tleh pomorili okoli sto petdeset tisoč ljudi, tako vojnih ujetnikov kot civilistov. Med njimi so bili Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Nemci, Madžari, Italijani … Zločinci so žrtve pometali v kakšnih sedemsto množičnih grobišč, od katerih je velika večina še neraziskana. A tudi žrtve iz nekaterih raziskanih množičnih morišč še dandanes niso dostojno pokopane. Ideološki dediči komunističnih zločincev delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi zločine čim bolj minimizirali, in če se le da, upravičili.
Množični pokol je bilo mogoče predvideti že skozi celoten potek vojne. Pomore dejanskih ali potencialnih nasprotnikov so komunistični teroristi izvajali v Ljubljani od začetka vojne. Tudi po vaseh in trgih po Sloveniji ni bilo nič drugače. Oborožene tolpe zločincev so ponoči vpadale v hiše žrtev, kjer so pobijale ter plenile.
Prek trupel do oblasti
Prvega januarja 1943 so oblasti v Ljubljani naštele kar 30 tisoč beguncev, ki so se v Ljubljano umaknili pred partizanskim terorjem, ki je divjal po Dolenjskem in Notranjskem. Komunistična propaganda jih je označevala za »fašiste in kolaborante«, kar je seveda neumnost. Če bi bili vsi ti ljudje dejansko kolaboranti, bi lahko tedanje partizane podavili tako rekoč z golimi rokami. Ker pa so to bili dostojni, bogaboječi ljudje, jim večinoma niti na misel ni prišlo, da bi na teror odgovarjali s svojim terorjem. Le manjši del protikomunistov se je dejansko pridružil oboroženim protikomunističnim formacijam in še tedaj skoraj vsi iz nuje, potem ko so spoznali, da bodo komunisti šli dobesedno prek trupel, da bi prišli oblast.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica veddeti več!
