Piše: Petra Janša
»Eno je sojenje, drugo pa je politični obračun. To je bil politični obračun. Če citiram nekdanjega ustavnega sodnika Krivica, je na prvi pogled jasno, da to, za kar se je nam sodilo v zadevi Patria, ni kaznivo dejanje. Tisti, ki so pri tem sodelovali, so vedeli, da ne izvajajo sojenja, ampak politično eksekucijo in da potem ne bo nobene odgovornosti oziroma da ne bodo plačali škode,« je za medije izjavil Janez Janša.
Minuli četrtek je na kranjskem okrožnem sodišču (končno) stekla obravnava odškodninske tožbe, s katero predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša od nekdanje tožilke in sodnikov, ki so sodili v zadevi Patria, zahteva 900.000 evrov odškodnine. Sodišče bo najprej odločilo o morebitni odškodninski odgovornosti tožilke in sodnikov. Odločba bo izšla pisno. Janša toži nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar, ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, sodnika Milana Štruklja, vrhovno sodnico Vesno Žalik in vrhovnega sodnika Branka Maslešo. Vsem očita nezakonito delo v procesu Patria.
Spremenili so tok politične zgodovine
Janša je odškodninsko tožbo vložil zoper državo in zoper nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar ter zoper sodnike Barbaro Klajnšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo. Očita jim nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. Kot je ob prihodu na sodišče dejal Janša, so ti konkretni posamezniki z zlorabo inštrumentov pravne države spremenili tok politične zgodovine v Sloveniji. Ocenil je, da v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Zato meni, da bi ti konkretni posamezniki morali za to nositi odgovornost, namesto da jo prelagajo na državo, da bo namesto njih plačala odškodnino. Na vprašanje novinarjev, kako je prišel do vsote več kot 900 tisoč evrov, kolikor je zahtevana odškodnina (gre za 901.119,96 evra), je rekel, da gre za simbolično številko, da pa se povzročena škoda meri v milijardah, in zaskrbljeno dodal, da se je to dogajalo v samostojni Sloveniji in ne v totalitarni državi.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tiskane Demokracije.
