Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o spornem delovanju ministrice za digitalno preobrazbo Emilje Stojmenove Duh in o njenem škandaloznem nakupu zastarelih računalnikov, ki so po njenih besedah še vedno »na varnem«, od 13 tisoč računalnikov pa so jih doslej razdelili le 39. Objavljamo reportažo z rdeče orgije v Dražgošah, kjer vladajoča tovarišija vsako leto slavi namišljeno zmago, ki je bila v resnici tragedija za tamkajšnje prebivalce, tokrat jo je s svojim govorom začinil evropski poslanec in vidni član SD Matjaž Nemec, ki zahteva celo, da se Slovenija pridruži tožbi proti Izraelu zaradi genocida. Objavljamo intervjuje z urednikom Rajkom Geričem, poslovnežem Matejem Kovačem in županom občine Radenci Romanom Leljakom. Z Demokracijo boste vedeli več.
Jeseni 2023 je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh (Gibanje Svoboda) izvedla javno naročilo za 13.000 prenosnih računalnikov. Zanje je iz državnega proračuna plačala 6,5 milijona evrov, podlaga za to pa naj bi bila novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Doslej so razdelili le 39 računalnikov, kje hranijo preostale ministrica ni pripravljena povedati, domnevno zaradi varnosti. Na novinarski konferenci prejšnji teden pa je dejala, da za hrambo mesečno plačujejo 2.500 evrov. Ker se poraja tudi dvom, ali so bili plačani računalniki sploh dobavljeni, smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja ministrstvu poslali zahtevo za posredovanje pogodbe s prodajalcem.
Ko so novinarji prek poizvedovanj, poslanci Slovenske demokratske stranke pa prek pisnih poslanskih vprašanj začeli raziskovati zgodbo, nad katero so od prvega trenutka močne sence dvoma o netransparentnem in nesmotrnem trošenju davkoplačevalskega denarja, se je ministrica Stojmenova Duh z vsakim odgovorom bolj zapletla. Pri vsem tem pa je najbolj pomenljiv molk predsednika vlade Roberta Goloba, ki vse do zaključka naše redakcije primera še ni komentiral. Gre za znesek, s katerim bi lahko zgradili kakšen vrtec, manjšo šolo ali dom za starejše občane.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Vsakoletna komunistična ugrabitev Dražgoš
O t. i. dražgoški bitki smo v Demokraciji pisali že večkrat in tudi objavili pričevanja domačinov, ki so »bitko« doživeli od blizu in komaj preživeli to veliko tragedijo, ki so se je režimski zgodovinarji in vojaški strokovnjaki vse do konca sedemdesetih let sramovali, čeprav so tedaj že potekale spominske slovesnosti na tem kraju. Vendar je »slovenski Gazimestan« po osamosvojitvi pridobil pomen. Tudi letos je bilo tako. To, kar je »voždu« Slobodanu Miloševiću 28. junija 1989 le enkrat uspelo z veliko proslavo kosovske bitke na Kosovem polju (blizu Prištine, kjer stoji spomenik Gazimestan), slovenska komunistična levica dejansko izvaja vsako leto. Le množica ljudi je nekoliko manjša kot na Miloševićevem največjem mitingu v zgodovini. Na dogodek ob 82. obletnici »znamenite bitke« je preko Facebooka (sponzorirana objava!) vabil celo državni sekretar za kohezijo Marko Koprivc, »ponosni naslednik ZKS«, ki bi se moral praviloma ukvarjati s črpanjem evropskih sredstev. SD pa je iz Ljubljane organizirala celo brezplačen avtobusni prevoz do Dražgoš. Ob tem seveda velja spomniti, da se Dražgošani tisti konec tedna, ko je predvidena proslava, raje umaknejo. Ne samo zaradi hrupa, ampak tudi zaradi nepietetnega odnosa do skupaj 50 smrtnih žrtev te »epske bitke«. Od tega je bilo 41 vaščanov, ki jih je okupatorska vojska dala pobiti, vas pa požgala in druge prebivalce izgnala.
Rokohitrska davčna reforma bo prinesla več škode kot koristi
Predsednik vlade Robert Golob je konec novembra napovedal oblikovanje davčne reforme že do konca marca, še danes pa o njej ni nič znanega. Ekonomisti in gospodarstveniki so bili na posvetu »V pričakovanju davčne reforme« jasni: tako hitro resne davčne reforme ni mogoče pripraviti. Ob tem pogrešajo komunikacijo z vlado. Pravijo, da davčno reformo potrebujemo, saj potrebujemo konkurenčnost in razvoj, a biti mora premišljena in mora zagotavljati stabilnost. Slovenija bi rada ujela skupino najboljših držav. A namesto stabilnosti ponuja nepredvidljivo poslovno in davčno okolje s tendenco spreminjanja na slabše. Slovenska, predvsem zagonska, podjetja množično bežijo v prijaznejša okolja, upadajo tuje investicije. Domače in tuje strokovnjake odganjamo z visokimi davki in prispevki. Ob napovedi svetovnega gospodarskega ohlajanja namesto rahljanja bremen prihajajo številne nove obremenitve. O vsem tem je tekla debata na posvetu »V pričakovanju davčne reforme«, ki jo je prejšnjo sredo v Ljubljani organiziral Gospodarski krog, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Uspešno gospodarstvo je namreč temelj zadovoljne, socialne in napredne družbe. Kot pa je znano, je aktualna vlada konec leta 2022 ukinila davčne spremembe prejšnje vlade, uvedla nove obremenitve in napoveduje spet nove …
Intervjuji: Rajko Gerič, Matej Kovač in Roman Leljak
»Ta odredba o delu na domu je v popolnem nasprotju z delovnopravno zakonodajo in veljavno kolektivno pogodbo – da se na dolgi rok rešijo tistih, ki jih ne marajo. Tako kot je napovedal predsednik vlade Robert Golob – da nas očistijo. Javni zavod mora v pol leta sprejeti nov statut, to piše v novem zakonu, a tega roka se niso držali. Potrebujejo malo več časa, saj ne znajo,« je v ekskluzivnem intervjuju za Demokracijo dejal degradirani urednik na TVS Rajko Gerič. Poslovnež Matej Kovač pa meni, da se globoka država pomlajuje: »Kot globoko državo v Sloveniji pojmujem skupino interesno povezanih, vplivnih posameznikov in organizacij, ki delujejo ali v okviru ali zunaj uradnih državnih struktur in imajo zelo velik vpliv na vladne politike in odločitve, ne da bi bili izvoljeni ali odgovorni javnosti.«
Za tednik Demokracija pa je po nedavnih izrednih volitvah v občinski svet spregovoril tudi župan Radencev Roman Leljak. »Prvič se je zgodilo, da so v občini Radenci ljudje videli določen napredek in to, da se je bistveno več naredilo kot v vseh prejšnjih mandatih. To so nagradili. V tem se skriva sporočilo celotni Sloveniji; volivci niso razdeljeni na leve in desne, na partizane in domobrance, temveč predvsem cenijo uspešno delo ne glede na to, kdo ga opravlja,« je dejal.
Župan Zoran Janković korak bliže k uničenju pitne vode
Upravno sodišče je ugodilo tožbi ljubljanske občine in odpravilo odločitev nekdanjega ministrstva za okolje in prostor, s katero je zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana (MOL) za razveljavitev odločitve Agencije RS za okolje (Arso) iz leta 2020. Arso je takrat odločila, da je za graditev kanala C0 s kineto treba izvesti presojo vplivov na okolje. Sodišče je ta sklep posredovalo v vnovično odločanje ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je nato z odločbo z dne 29. decembra 2023 ugodilo MOL oziroma Zoranu Jankoviću, da presoja vplivov na okolje za vgrajeno kineto v kanal C0 ni potrebna. Krištof Mlakar, direktor Javnega holdinga Ljubljana in nekdanji direktor občinskega javnega podjetja Vodovod–Kanalizacija (VOKA), je prejšnji teden dejal, da je ministrstvo, ki ga vodi Bojan Kumer (Gibanje Svoboda), ugotovilo, da je Agencija RS za okolje o isti stvari doslej odločala dvakrat. Odločitev je bila vsakokrat drugačna. Na podlagi tega so nato na ministrstvu odpravili točko sklepa, da presoja vplivov na okolje za kanalizacijski kanal C0 ni potrebna. Dejstvo pa je, da se minister Kumer pod odločbo, da presoja ni potreba, ni upal podpisati, podpisala jo je državna sekretarka Tina Seršen.
Nezakonite migracije so se v letu 2023 podvojile
Nezakonite migracije strmo naraščajo iz leta v leto. Zadnje statistike razkrivajo, da tudi leto 2023 ni bilo izjema. Zaskrbljivi trendi pa očitno ne skrbijo Golobove vlade, saj nadaljuje z migrantoljubno politiko. V zadnjih letih zaznavamo strmo naraščanje nezakonitih migracij v Sloveniji. Nič drugače ni bilo niti v letu 2023, ko so nedovoljeni prehodi meje znova dosegli nov rekord. Ob tem nam statistike razkrivajo le nezakonite prehode, ki jih je opazila in preprečila policija. Zaradi tega je lahko resnično število migrantov, ki se sprehajajo čez našo mejo, tudi večje. Tu so seveda tudi zakonite migracije. Po podatkih statističnega urada iz leta 2021 je bil vsak dvanajsti prebivalec Slovenije tuji državljan. Ker pa nimamo v Sloveniji popisa prebivalstva po narodnostih, ne moremo vedeti, koliko je slovenskih državljanov tujih korenin. Vsekakor pa Slovenija deli usodo preostale Evrope v tem, da migracije iz neevropskih držav postajajo vse večja težava. Varnost Slovencev je ogrožena predvsem v prestolnici, kjer je prišlo v letu 2023 do več primerov incidentov in celo posilstev s strani migrantov, o katerih smo že poročali. Glede na migrantsko politiko zdajšnje vlade, ki je v skladu z bruseljsko agendo velike demografske zamenjave, nas čaka precej temna prihodnost, če ne bo prišlo do korenitih sprememb.
Hinavski molk Evrope ob Tuskovi »restavraciji vladavine prava«
Nova Tuskova levosredinska vlada je začela uveljavljati globalistično agendo. V lanski predvolilni kampanji na Poljskem ni manjkalo opozoril, da bo levo liberalna koalicija pod vodstvom globalista Donalda Tuska še isti trenutek, ko bo (če bo) prišla na oblast, kot z buldožerjem začela izvajati ukrepe, da Poljsko podredi oblasti svojih globalističnih gospodarjev. »Tusk bo začel že prvi dan in pri tem se ne bo kaj prida oziral na demokratične procese ali celo zakonodajo,« je opozarjal eden od političnih analitikov. Zmotil se je le v tem, da Tusk ni začel prvi dan, ampak je počakal en teden. Preostali del napovedi pa drži. Teden po tem, ko je Tuskova vlada prisegla, je policija vdrla v prostore državne televizijske postaje in ugasnila program ter spletno stran pod pretvezo »depolitizacije medijev«. Pod isto pretvezo je vlada razrešila tudi vodstva drugih državnih medijev in imenovala nova.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Gašper Blažič, Anton Stres, Andrej Umek, Franci Kindlhofer, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
