Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija objavljamo reportažo s slavnostne akademije ob 36-letnici ustanovitve Slovenske demokratske stranke ter njene načrte za prihodnost, saj njen predsednik Janez Janša napoveduje, da prihaja čas velikih korakov. Objavljamo kruta dejstva o tem, kaj po novem čaka upokojence, ki v glavnem poslušajo obljube o boljši prihodnosti. Pišemo o novi pregrešno dragi vili podpredsednika vlade Mateja Arčona ter spornih vladnih razpisih, pa tudi o resničnih razlogih za ponoven zbor Jenullovih politkolesarjev. Objavljamo intervjuja s televizijcem dr. Valentinom Arehom, ki je v preteklosti poročal z vojnih žarišč v Ukrajini, ter Moniko Gregorčič, predsednico Krščanskega foruma SDS ter nekdanjo poslanko. Z Demokracijo boste vedeli več.
Preteklo soboto je v Laškem potekala slavnostna akademija ob 36-letnici SDS, pred tem je zasedal tudi svet stranke. Kot vsako leto so se tudi letos spomnili ustanovitve predhodnic – Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenske demokratične zveze, nastalih v začetku leta 1989. Slovesna prireditev se je v polni dvorani Thermane Laško začela s slovensko himno, sledil ji je videoposnetek, na katerem so udeleženci prireditve lahko videli nekatere zdrse Golobove vlade. V nadaljevanju so se spomnili vseh, ki so v lanskem letu stranko za vedno zapustili. Sledil je slavnostni govor predsednika stranke Janeza Janše, v katerem je izpostavil burno politično leto v Sloveniji in svetu. Opozoril je na posledice zdajšnje vladne politike in poudaril, da se SDS uspešno krepi in pripravlja na prihodnje volitve. Po njegovem mnenju se tranzicijska levica sooča z izgubo podpore, kar vodi v poskuse lansiranja novih političnih obrazov.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Jenullovo politkolesarjenje od tragedije do farse
Zanimivo, da so si politkolesarji za dan protesta izbrali valentinovo. No, morda tudi zato, ker je bil ravno petek. Vse skupaj je bilo videti precej manj hrupno kot v času Janševe vlade, glavni govorci pa glede na svoj izvor in ugled niti niso razočarali. Osrednja figura je bil znova Jaša Jenull, tokrat brez svoje »zdravniške opreme«. Golobovo vlado so prišli menda samo opozorit in ne rušit. Povedano drugače: prišli so jo opomnit, da so vladajoči dali neke obljube, ki jih sedaj premalo intenzivno izpolnjujejo. Že pred samim shodom so osrednji mediji poskrbeli za novico, da bo koalicija protestnikom prisluhnila. In res je trojica poslancev Gibanja Svobode pred zgradbo vlade prevzela seznam prioritet, ki naj bi se jih vlada lotila, protestniki pa so nato obiskali še sedeža Levice in SD, kar je bila sicer bolj formalnost, saj je jasno, da so bili med kolesarskimi zborovalci večinoma simpatizerji Levice. Ti si seveda želijo še bolj radikalno levo vlado, izstop iz Nata, prekinitev diplomatskih stikov z menda genocidnim Izraelom, bolj zavzet boj proti »zdravniškim dvoživkam«, pa tudi odločnejšo stanovanjsko politiko.
Intervjuja: dr. Valentin Areh in Monika Gregorčič
Dr. Valentin Areh je znan kot vojni dopisnik, z njim smo se pogovarjali ob tretji obletnici začetka oborožene agresije proti Ukrajini, kar še vedno traja. »Marca 2022 sem skupaj Igorjem Vučičem in Sandrom Dokičem, snemalcema TV Koper, odšel na prvo bojno črto v Kijev. Takrat so Ukrajinci po silovitih bojih ustavili ruske elitne enote tik pred prestolnico, ki ji je grozila obkolitev. Kasneje sem posnel še reportaže na bojnih črtah pri Harkivu, Bahmutu, Torecku in Zaporižju. Zdi se mi nenavadno, da v treh letih vojne ni bilo niti enega drugega slovenskega novinarja, ki bi poročal s prvih bojnih črt v Ukrajini,« je dejal in opozoril na umazano delovanje političnih aktivistov na RTV Slovenija.
Pogovarjali smo se tudi z nekdanjo poslanko Moniko Gregorčič, ki je od decembra 2024 dalje predsednica Krščanskega foruma SDS. »Zavedati se moramo, da je evropska civilizacija ena najbolj razvitih in naprednih družb, ki v duhovnem, kulturnem in vrednotnem pogledu sloni na krščanski tradiciji. Družbena dogajanja tako doma kot po svetu pa z vzponom ideologij, ki žalijo zdravo pamet, terjajo, da se kristjani bolj pogumno in odločno aktiviramo za to, da ohranimo svobodo, demokracijo, vladavino prava, enakopravnost, narodno identiteto in spoštovanje življenja ter človekovega dostojanstva,« je med drugim dejala ter kot ekonomska pedagoginja spregovorila tudi o davčni politiki Golobove vlade.
Nova vila podpredsednika vlade za skoraj pol milijona evrov
Ker finančnemu ministru Klemenu Boštjančiču lani ni uspelo doseči prepovedi dostopa do identifikacijskih podatkov o nepremičninah, smo zdaj izvedeli, da si je minister Matej Arčon (nekoč LDS, danes Gibanje Svoboda) kupil vilo za 470.000 evrov. To je bil najdražji nakup nepremičnine na območju Nove Gorice v lanskem letu. Nakup v bližini hiše premiera Roberta Goloba (nekoč LDS, PS, SAB, danes Gibanje Svoboda), ki pa tam ne živi s Tino Gaber, je brez cene razkril Bojan Požar. O konkretnih Požarjevih poslih imajo več informacij vladne stranke kot on o njihovih: preiskujejo ga s posebno preiskavo v parlamentu, ker naj bi zlorabljal državno oblast, te pa nima. Nikoli ni bil politični funkcionar. Je pa vseeno opazil več, kot vsi drugi mediji skupaj.
Sporni razpisi Golobove vlade; kaj je v ozadju?
Na to, da je šlo v primeru razpisa in poskusa nakupa dveh helikopterjev »za šolski primer korupcije, ki smrdi do neba«, je na družbenih omrežjih opozoril poslanec Žan Mahnič (SDS). Zapisal je, da je »lobist za podjetje Leonardo v Sloveniji Uroš Marolt, nekdanji kadrovik LDS na Mobitelu, človek Gregorja Golobiča«, in dodal: »Mogoče pa bi naši organi pregona pogledali lastništvo podjetja v tujini, pri katerem je registrirano tudi njegovo vozilo, s katerim se vozi po Sloveniji.« Janez Janša, predsednik SDS, pa je zapisal, naj bi »ta isti Leonardo postavljal SOC (security operation center), Center za kibernetsko varnost za vsa državna podjetja v okviru Slovenskega državnega holdinga (SDH). Cena naj bi bila 60 milijonov evrov«. Janša je vlado vprašal, ali to drži. Vprašal je, ali je vodja projekta SOC Golobov zaupnik Damir Črnčec, ki se je »ravno premaknil na SDH kot vodja korporativne varnosti«. Ali gre tu za obvodno financiranje svobodnjakov in ali se »v strankah SD in Levica zavedajo, kaj lahko iz SOC in ‘kibernetske varnosti’ nastane«? Vlada na vprašanja ni odgovorila.
Zapostavljeni upokojenci pod vladavino »svobodnjakov«: Med obljubami in kruto realnostjo
Več kot polovica vseh slovenskih upokojencev prejema pokojnino pod pragom revščine. Med njimi so tudi takšni, ki so delali in plačevali prispevke polnih 40 let. Vlada pa pripravlja novo pokojninsko reformo, ki bo poslabšala tudi stanje prihodnjim upokojencem. Napoveduje se namreč dodatno zaostrovanje upokojitvenih pogojev z zvišanjem starostne meje, nižanjem pokojnin, s črtanjem izredne uskladitve, ki je v zakonu naj ne bi bilo več. Redna uskladitev naj bi bila po napovedih vezana na stopnjo inflacije, s čimer se bo bistveno poslabšalo tudi nadaljnje usklajevanje pokojnin. Z reformo je tako predviden proračunski prihranek v višini okrog 600 milijonov evrov, ki pa je seveda mogoč le na podlagi znižanja pokojnin ali dodatnega dviga prispevkov v pokojninsko blagajno. Ob tem dodajmo, da nam vladajoči (Gibanje Svoboda, SD in Levica), vključno z njim naklonjenimi mediji, razlagajo, kako bodo pokojnine po novi zakonodaji, ki naj bi bila sprejeta še letos, večje. Že ta načrtovani prihranek v višini 600 milijonov evrov pa nam jasno pokaže, da ne bo tako. Ob tem se načrtuje tudi povečanje števila upokojencev, kar je tako ali tako stalnica zadnjih let.
Bo Velenje namesto Titovega kmalu imelo Rudarski trg?
V Velenju stoji do dandanes največji še stoječi spomenik diktatorja prejšnje države. Njegov kip so odkrili leta 1977, ko praznovali štiridesetletnico njegovega prihoda na vrh Komunistične partije Jugoslavije. Sedaj pa se zna zgoditi, da se bo končno tudi to mesto odkrižalo komunistične dediščine prejšnje države in s preprosto, a pomembno gesto postavilo v ospredje resnično pomemben del svoje zgodovine in identitete − prizadevanja rudarjev, ki so v slednji pustili velik pečat. Potem ko je 20. januarja letos prišlo do tragične nesreče v Premogovniku Velenje, v kateri so življenje izgubili trije rudarji, je enajst mestnih svetnikov predlagalo, da se Titov trg preimenuje v Rudarski trg.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne poglobljene analitične kolumne, ki so jih tokrat prispevali: Metod Berlec, Vinko Gorenak, Lucija Kavčič, Petra Janša, Matevž Tomšič, Jože Biščak, Andreja Valič Zver, Stane Granda, Božo Cerar in Gašper Blažič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
