Vabljeni k branju nove številke tednika Demokracija. Parlamentarne volitve 3. junija letos niso prinesle samo zmage SDS, ampak so pokazale tudi številne anomalije sedanjega volilnega sistema. Težava pa je, ker je sedanji proporcionalni sistem od leta 2000 dalje »zabetoniran« v ustavo in ga je v praksi zelo težko spremeniti.
Do leta 2000 namreč Ustava RS ni določala, po katerem volilnem sistemu se volijo poslanci v državni zbor, saj je to urejal zakon. Od takrat dalje, natančneje od 25. julija 2000, pa je bilo k 80. členu ustave dodano naslednje besedilo: »Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.« No, če bi primerjali učinke sedanjega volilnega sistema na izbiro kandidatov kot oseb, bi lahko ugotovili, da je sedanji volilni sistem celo v neskladju z ustavo. Zakaj, bomo videli v nadaljevanju.
Privilegirani volilni okraji
Zakaj takšne anomalije na volitvah? Predvsem zaradi zapletenega sistema izbire mandatov, ki se izračunavajo na podlagi t. i. D’Hontovega količnika. S to formulo se izračuna število poslanskih mest, ki jih dobi določena stranka glede na število glasov, v slovenskem primeru pa gre za razporeditev 88 poslanskih sedežev med stranke. Ustava tudi določa, da se v državni zbor uvrstijo vse stranke, ki so na nacionalni ravni dosegle štiriodstotni prag – na letošnjih volitvah je ta prag doseglo kar devet strank, kar je dve več kot na volitvah leta 2014. Dejansko je že to velika hiba veljavnega volilnega sistema, saj kaže močno razdrobljenost političnega prostora, s tem pa se otežujeta tudi sestavljanje in delovanje vladne koalicije. V veljavnem volilnem sistemu imamo tako volilne enote kot tudi volilne okraje. Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, sedeži pa so naslednji: Kranj (Gorenjska s severno Primorsko), Postojna (preostala Primorska), Ljubljana Šiška (prvi del Ljubljane s širšo okolico), Ljubljana Bežigrad (drugi del Ljubljane s širšo okolico), Celje (širše območje Celja, Savinjske doline in Koroške), Novo mesto (Dolenjska, Bela krajina, Zasavje, kar vključuje tudi Laško), Maribor (širše območje Maribora, vključuje tudi okraj Šmarje pri Jelšah) in Ptuj (severovzhodna Slovenija). Vsaka od volilnih enot je razdeljena na 11 okrajev, tako da skupno 88 okrajev. Vendar to ne pomeni, da vsak okraj dobi »svojega« poslanca – daleč od tega. Obstajajo okraji, v katerem so izvoljeni kar trije poslanci (denimo Slovenske Konjice), obstajajo pa tudi okraji, v katerem ni izvoljen noben poslanec.
Celoten članek preberite v novi Demokraciji!
V novi Demokraciji lahko še preberete:
Bo vlado sestavil zmagovalec ali poraženec?
Po predčasnih državnozborskih volitvah je jasno, da bo oblikovanje nove vladne koalicije izjemno težavno, saj tako ena kot druga politična stran nimate trdne večine. Je pa jasno, da ima največjo legitimnost za oblikovanje nove vlade zmagovalec volitev, predsednik SDS Janez Janša. Kljub temu pa obstaja realna možnost, da »zavezništvo poražencev« sestavi novo vlado, katere glavni motiv je, da vlade ne bi vodila SDS in njen predsednik Janez Janša.
Levica za izstop iz zveze Nato, strokovnjaki proti
Levica, ki jo vodi koordinator Luka Mesec, prejšnji teden ni prišla v medije samo zaradi (vnovične) uvrstitve v državni zbor in povečanja števila mandatov, ampak tudi zaradi zahtev glede vstopa v morebitno levo koalicijo, ki se nanašajo na Severnoatlantsko zvezo (NATO). Te zahteve niso nič novega, saj so svoje stališče do zveze Nato in posledično tudi do Slovenske vojske (SV) javno razglašali zadnja štiri leta.
Intervjuja: Igor Gabrovec in dr. Metod Benedik
O položaju Slovencev v Italiji smo se pogovarjali z Igorjem Gabrovcem, poslancem deželnega zbora Furlanije Julijske krajine. Cerkveni zgodovinar dr. Metod Benedik, sicer tudi letošnji zlatomašnik, pa je v intervjuju za Demokracijo predstavil nove slovenske svetniške kandidate, mučence 20. stoletja, med katerimi ima vodilno vlogo leta 1942 umorjeni dr. Lambert Erlich.
Bodo v Katzenberg naselili migrante?
V Kamniku, občini, katere župan je »odhajajoči« Marjan Šarec, bodo, kot vse kaže, dobili azilni dom za migrante, in sicer na območju nekdanje smodnišnice, kjer je danes industrija cona. Kamničani so na nogah, Šarec jih je, kot kaže, »prodal«. Nov azilni dom za migrante naj bi bil v dvorcu Katzenberg, ki ga ljudje poznajo kot nekdanjo upravno stavbo kamniške smodnišnice.
Vabljeni k branju zanimivih analitičnih razmišljanj
V novi Demokraciji urednik Jože Biščak v uvodniku piše o političnem kopernikanskem obratu, Vinko Vasle v glosi razkriva, kako je propadel imperij žensk, akademik dr. Janko Prunk piše o Sloveniji na križpotju ter o slovenskih delitvah, Drago Bajt o antisesksistični vojni, Zlata Krašovec razmišlja o izključevalni drži večine slovenske politike do SDS, Tinkara Jecl o tem, ali bo Slovenija postala migrantski žep, Ivan Šokić komentira umore nemških najstnic s strani muslimanskih migrantov, Bernard Brščič pa se sprašuje, kdo se boji Janeza Janše.
Vabljeni k nakupu Demokracije! Šestnajst strani več za isto ceno!
