V novi reviji Demokracija se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa Odrešenika in prelepe krščanske tradicije, ki je s tem povezana. Pišemo o uspešnem plebiscitu decembra 1990 in prizadevanjih Demosa in slovenskega naroda, da končno zaživimo v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Razkrivamo, kako sramotno leva opozicija ruši operativno vlado v času epidemije in kako se bomo družili v času božično-novoletnih praznikov. Objavljamo intervjuja z duhovnikoma mag. Francijem Petričem in dr. Sebastijanom Valentanom. Z Demokracijo boste vedeli več!
V prejšnji številki Demokracije smo podrobneje predstavili slovenski plebiscit leta 1990 in to, kako je do njega prišlo. Tokrat pa predstavljamo dogajanje, ki je sledilo plebiscitu v »vmesnem času« do osamosvojitve Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, v sredo, 26. decembra 1991. Od tedaj je ta dan državni praznik (dan samostojnosti in enotnosti). Tistega dne je začel teči tudi šestmesečni rok za uveljavitev plebiscitnega izida v praksi. Rok se je iztekel 26. junija 1991. Na ta dan je Slovenija slovesno razglasila osamosvojitev s proslavo na Trgu republike v Ljubljani.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Levičarsko destruktivno rušenje vlade »čez trupla«
Po uradnem izstopu stranke DeSUS iz vlade naj bi bila ta teden vložena konstruktivna nezaupnica proti vladi, ki jo vodi Janez Janša. V tem primeru bo glasovanje v Državnem zboru Republike Slovenije še pred novim letom. Pri tem t. i. globoka država brutalno pritiska na poslance. V samooklicani koaliciji ustavnega loka (KUL) nameravajo v teh dneh vložiti nezaupnico proti vladi, saj bi s tem lahko dosegli, kot upajo, padec vlade tik pred koncem leta.
PKP 7: Pomoč gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom
Pomoč vlade gospodarstvu in kmetijstvu. Božičnica oziroma solidarnostni dodatek do 300 evrov za upokojence z nizkimi pokojninami in 150 evrov za študente. Pomoč velikim družinam. Božičnica 200 evrov za delavce z nizkimi plačami. Pomoč za druge ranljive skupine. Pomoč prostovoljnim gasilskim društvom. To je bistvo sedmega protikoronskega svežnja, ki ga je vlada sprejela v soboto in ga že poslala v državni zbor. S predlogom zakona se izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev.
Intervjuja: Franci Petrič in Sebastjan Valentan
Ob trideseti obletnici slovenskega plebiscita ter stoti obletnici rojstva ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja smo se pogovarjali z njegovim nekdanjim tajnikom in nato dolgoletnim urednikom katoliškega tednika Družina mag. Francijem Petričem, ki o svojih izkušnjah soočenja Cerkve s komunističnimi oblastniki govori brez dlake na jeziku. Kritičen pa je tudi do pačenja sporočila božičnega praznika. Pogovarjali smo se tudi z dr. Sebastijan Valentanom, ki je nedavno na Papeški univerzi Santa Croce v Rimu doktoriral s področja državnega religijskega prava in mednarodnega prava človekovih pravic.
Ambiciozni finančni dogovor končno pod streho
Proračun Evropske unije in sveženj za odpravo posledic pandemije sta končno pod streho. »Vladavina prava« kot politični instrument za discipliniranje. Pri sklenitvi kompromisa je ključno vlogo odigral tudi slovenski premier Janša. Za nadškodljivca Sorosa je dogovor »najslabša rešitev«. Desetega decembra so voditelji držav članic Evropske unije sprejeli enega najbolj ambicioznih finančnih dogovorov. Gre za skupno 1.824 milijard evrov, razdeljenih na dva svežnja. Prvi je proračun Evropske unije do leta 2027, ki je težak 1074 milijard evrov.
Epidemija: Druženje med prazniki pod določenimi pogoji
Vlada je sprejela načrt ukrepov, ki bo veljal v času praznikov. V primeru stabilne epidemiološke slike omejitev gibanja na občino oz. regijo za božič ne bo veljala, dovoljeno bo druženje z osebami iz največ dveh gospodinjstev, družilo se bo lahko največ šest odraslih. Možnost druženja na zasebnih površinah z osebami iz največ dveh gospodinjstev, pri čemer je druženje omejeno na maksimalno šest odraslih oseb (otroci do 15. leta so izvzeti), bo veljala na 24. in 25. december ter v primeru stabilne ali boljše epidemiološke situacije na 31. december in prvi januar.
Dr. François Hartog: Renesansa Srednje Evrope
Med hladno vojno nihče ni slutil, da bi lahko premaknili ali zatrli delitev Evrope. In nihče, vsaj na Zahodu, ni bil pripravljen na propad sovjetskega imperija in na posledice, ki so bile z njim povezane, vključno s kognitivnimi. Da bi razumeli, kaj določa Srednjo Evropo, velja usmeriti pozornost predvsem na deli, ki v določenem kontekstu predstavljata izkušnje te regije: Nečloveška dežela: Iskanje resnice v sovjetski Rusiji 1941−1942 Józefa Czapskega (Inhuman Land: Searching for the Truth in Soviet Russia 1941–1942 ) in Krvave dežele – Evropa med Hitlerjem in Stalinom prof. Timothyja Snyderja (Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin).
Islamisti prelivali kri po Evropi tudi v letu 2020
Teroristični napadi islamistov, ki v zadnjih desetletjih sorazmerno z množičnimi migracijami postajajo vse pogostejši na evropskih tleh, so tudi v tem letu pretresali staro celino. V letu 2020 je bilo vsaj sedem napadov povezanih z islamskim terorizmom, ki so terjali devet smrtnih žrtev, medtem ko je bilo trideset ljudi ranjenih. Napadi so se kot v preteklih letih zgodili predvsem v zahodnoevropskih državah, ki sprejemajo trume migrantov ter se zavzemajo za odprto in kulturno raznoliko družbo.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
