Koalicija KUL se že nekaj mesecev predstavlja kot rešiteljica pred Janševo vlado. Pri tem pa ima celo vrsto težav. Glasov, za katere je Jože P. Damijan že večkrat prestavil rok, še kar nimajo. Program, ki ga je pred časom na svojem blogu ponosno predstavil Damijan sam, pa v večjem delu posnema tisto, kar vlada že počne, nove predloge pa je na svojem Twitter profilu strokovno, od točke do točke, raztrgal dr. Igor Masten.
“Slovenija si ne more privoščiti, da bi še naslednje valove epidemija umirala z vlado SDS pod vodstvom Janeza Janše, zato Koalicija ustavnega loka potrebuje vzvode upravljanja in odločanja, da uresniči svoj načrt,” so zapisali predstavniki levih opozicijskih strank LMŠ, SD, SAB in Levica v uvodu v njihov “načrt ukrepov proti epidemiji covid-19.” Cilj je, znebiti se vlade pod vodstvom Janeza Janše, zato, da bi lahko Slovenija v naslednjih valovih umirala pod oblastjo koalicije ustavnega loka, katere vodja, bi vsaj za zdaj bil ekonomist Jože Damijan.
Ker se koalicija KUL predstavlja predvsem kot tehnična vlada, poklicana, da Slovenijo reši pred vlado Janeza Janše, bi od njih pričakovali, da bodo v svojem programu predlagali kaj novega. Res je, podali so nekaj novih predlogov, toda ti predlogi so ekonomsko očitno nesmiselni. Na svojem Twitter profilu jih je raztrgal priznani ekonomist in redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Igor Masten. Večji del preostalega programa pa sestavljajo stvari, ki jih vlada že počne. Kaj je potem bistvo koalicije KUL, če smo jo doslej vzeli zares?
Ko prebiramo program KUL-a, si ne moremo kaj, da ne bi mislili, da je nekdo prepisal vse kar že počne oziroma namerava početi trenutna vlada in temu dodal šarlatanski dodatek Jožeta P. Damijana. Del programa, ki naj bi bil najinovativnejši, najmočnejši – področje o likvidnostnih shem, je na svojem Twitter profilu povsem raztrgal dr. Igor Masten.
Mastenov komentar na program koalicije ustavnega loka
-
- Najprej, predlog je neskladen z začasnim okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v COVID krizi. Tako glede ročnosti kot obrestnih mer.
- Vloge on-line? Sliši se ful kul digitalno. V praksi to pomeni, da bi moralo 14 bank delati 14 aplikacij. Stroški visoki, izvajalcev le ene par na trgu. Banke komaj čakajo! Prej bo cepivo v trafikah, kot bi bili kul digitalni.
- Izvajanje se prenese na banke. Iz bank, ki že sedaj izvajajo shemo, naj se prenese na banke?!
- SID bi prevzel obveznosti do bank. ???? Do bank imajo obveznosti le posojilojemalci. Torej bi SID prevzel obveznost odplačevanja posojil?!
- Za KUL moratoriji niso kul. Pa se jih ravno v izmed EU držav podjetja najbolj poslužujejo. Evropska bančna agencija pa je pred kratkim objavila navodila za nadaljevanje ugodne regulatorne obravnave moratorijev.
- Vrhunec pa to: Država bo neizterjana posojila (zakaj bi banke sploh izterjale, če dobijo vrnjenih 90 %) konvertirala v lastniške deleže. Nek DUTB 2 bi gospodaril z deleži po malih družinskih podjetjih in kafičih. Ta opcija na equity bi bil glavni razlog nedelovanja sheme.
- Predlog konverzije v lastniški delež je v nasprotju z zakonodajo o finančnem poslovanju podjetij. Sprožil se bi plaz sodnih sporov, ki bi zaposloval slovenska sodišča naslednjih 15 let.
- Del programa o likvidnostni shemi ima 117 besed. Do sedaj sem bil prepričan, da je fizično nemogoče pisati nesmisle s tako gostoto. Kaj šele mora biti v preostalih 32 tisoč besedah?!
Predlogi, ki jih onkraj dela o likvidnostnih shemah predlagajo KUL-ovci, so popolna kopija in povsem samoumevni, oni pa se delajo, kot da prinašajo spremembe v odnosu do trenutne vlade. Na primer, predlagajo antigenske teste, ki so že zdaj v uporabi.
Puhlice in samoumevnosti
Drugi predlogi so neke splošne samoumevnosti kot so “okrepiti ekipe s fizioterapevti”, “povečati kapacitete postelj in sob za morebitni tretji val”, “vključitev koncesionarjev za delo v JZZ pri zdravljenju covidnih bolnikov”, “nujna celostna nega in oskrba za varovance v DSO – duhovna, socialna, fizična”, “omogočanje stikov med svojci in umirajočim oskrbovancem ter slovo po smrti”. V KUL so tudi mnenja, da je treba “preprečiti okužbe na delovnih mestih”, z uvedbo strožjih zaščitnih ukrepov v skupnih prostorih.
V politiki si je težko izmišljevati toplo vodo in pogosto lahko deluje, da stranke ali koalicije prepisujejo druga od druge. Problem KUL ni to, da imajo “načrt ukrepov proti epidemiji covid-19.” Problem je, da je celoten smoter tega načrta rušenje vlade, ki se za razliko od njih vse od uradno potrjenega prvega primera okužbe s covid-19 v marcu 2020 bori proti pandemiji wuhanskega koronavirusa, ki ga je nekdanji premier Marjan Šarec dolgo časa zanikal.
Aleš Ernecl
