4 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 marca, 2021

V Demokraciji začenjamo z rubriko »30 let samostojnosti«. Tokrat preberite: Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo!

Spoštovani bralci Demokracije, rubriko »30 let samostojnosti« smo začeli z znamenitimi besedami dr. Jožeta Pučnika, ki jih je izrekel 26. decembra 1990, ko je bilo jasno, da je na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije 88,2 odstotka vseh takratnih volivcev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo.

V letu, ki se je komaj začelo, se tako spominjamo tridesetletnice samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Pot do nje pa ni bila lahka, ampak polna preprek, pretresov in nevarnosti. Pred tremi desetletji so se tako zvrstili številni pomembni dogodki, povezani z osamosvojitvenim procesom in nastankom ter razvojem samostojne slovenske države. Skozi to rubriko bomo predstavljali ključne dogodke, ki so leta 1991 vodili k razglasitvi samostojne države 25. junija 1991, vojne za obrambo njene suverenosti, trimesečnega moratorija in prizadevanj, ki so nato postopoma vodila k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije, do katerega je prišlo v prvi polovici leta 1992. Rubrika bo tako precej zgodovinsko obarvana in bo namenjena temu, da se znova zavemo pomena tistega časa, ki je slovenskemu narodu uresničil sanje, o katerih so naši predniki sanjali desetletja, če ne stoletja. V tej rubriki bomo predstavili številne osebne zgodbe ljudi, ki so bili »zraven«.

Priprave na razglasitev samostojnosti

Po uspešno izvedenem plebiscitu so se začele intenzivne priprave za uresničitev plebiscitarne odločitve, saj so morali parlament in drugi državni organi v šestih mesecih pripraviti vse potrebno za samostojno delovanje države. Sprejeti so morali zakone in podzakonske akte, ki so nato postali pravna podlaga za izvajanje suverenih pravic nove države, predvsem tistih, ki so bile do tedaj na federaciji, kot so bile na primer monetarna politika, zunanje zadeve, obramba in druge. Po neuspelem poskusu preoblikovanja Jugoslavije v konfederalno državo, je slovenska skupščina februarja sprejela resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev z Jugoslavijo in s tem se je tudi uradno začel postopek razdružitve. Postopek razdružitve naj bi po tem predlogu potekal v skladu z mednarodnim pravom, morebitne medsebojne spore pa bi reševali po miroljubni poti. Ob tem je bilo v resoluciji poudarjeno, da se Slovenija oblikuje kot samostojna, suverena in neodvisna država, katere meje so dotedanje mednarodno priznane jugoslovanske meje s sosednjimi državami, meja s Hrvaško pa je dotedanja republiška meja. Isti dan sprejeti amandma k republiški ustavi pa je določil, da je Slovenija ena od pravnih naslednic SFRJ, da odnose z drugimi državami in organizacijami ureja v skladu z mednarodnim pravom in da se razveljavijo vse tiste določbe v slovenski ustavi, ki so suverene pravice prenašale z republike na federacijo. 

(Celoten članek si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine