Tokratni intervju na RTV Slovenija, je Jože Možina tokrat vodil z Urško Bačovnik Janša, ki je tudi eden prvih daljših intervjujev za medije. Med pogovorom sta se tako dotaknila njenega otroštva, odločitve o študiju novinarstva in medicine ter njenem veselju do zdravniškega poklica. Urška spregovori tudi o temnih časih za njeno družino in razkriva, kaj ji je dalo moč za lažje preživetje. Hkrati pa poudarja, da mediji ne poznajo njenega moža, kot ga pozna ona.
Urška Bačovnik Janša prihaja iz kmetije v mali vasici Šentilj pri Velenju. Svojega otroštva se spominja kor sproščenega in veselega, kajti življenje na vasi ji je dajalo svobodo. Oče je bil rudar, mati pa je doma skrbela skupaj z otroci za kmetijo. Kot osnovnošolka je bila bila upornica, saj se je vedno borila za tisto, kar je bilo prav. Marsikdaj je prišla navzkriž z določenimi, medtem ko se je borila za pravico. Kasneje se je umirila in se vpisala v gimnazijo, čeprav sta starša želela, da bi imela poklicno šolo, a je vseeno vztrajala, saj je želela slediti svojim sanjam.
Urška pravi, da si je vedno želela postati zdravnica, saj jo je vedno veselilo naravoslovje. Ker ji je na maturi zmanjkalo 0,1 odstotka za vpis na medicino, se je tako odločila za študij novinarstva. Ker je ugotovila, da ji novinarstvo ne leži, se je odločila v jesenskem roku popravljati maturo, kar ji je uspelo in pustila študij novinarstva po dveh mesecih. Nekaj časa je delala na bencinskem servisu, kjer si je zaslužila denar, nato pa je dobila priložnost, da postane varuška v Londonu. Obdobja se z veseljem spominja in z družino še vedno ostaja v stiku. Zgodba družine se je je zelo dotaknila, kajti tri mesece preden je prišla tja, je mati teh dveh deklic umrla za rakom.
Kot jo opisujejo drugi je Urška čuteča oseba, ki svoj poklic opravlja z ljubeznijo, kot še sama dodaja, je tudi občutljiva, kajti vse zgodbe se jo dotaknejo, kar pa v njenem poklicu ni redko, saj so slabe novice pogostejše od dobrih. Trpljenje drugih se jo dotakne, kar vidi kot zelo veliko čustveno obremenitev. Kot pravi, svoj poklic obožuje: najprej je pričela kot zdravnica družinske medicine, kasneje pa jo je vleklo v bolnišnico, kjer je že šesto leto na specializaciji v interni medicini.
V pogovoru se gostja dotakne tudi širše problematike razmer v zdravstvu, ki ga pesti pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Ob tem, ko je mož Janez Janša prevzel vodenje vlade, se je zavedala, da prihaja zelo zahtevno obdobje in vnovičen pritisk na celotno družino. Poudarja, da sama ne želi spremljati politike, saj jo to vznemirja. Dan, ko je prisegla vlada, se ga zelo dobro spominja, kajti reševali so fanta z infarktom iz Šmarja pri Jelšah, ko je v tem kraju že prišlo do izbruha okužb. Kot pravi Urška Bačovnik Janša, so bili na oddelku vsi zelo previdni, medtem ko so čakali izvide o okužbi. K sreči pacient ni bil okužen, a je poudarila, da takrat niso imeli na voljo nobene zaščitne opreme.
Ponosna na zdravniške kolege v času epidemije
Žena slovenskega premierja v pogovoru spregovori tudi o razmerah po izbruhu epidemije, ko so jo zdravniški kolegi rotili, naj pomaga, ker imajo le za tri dni zaščitne opreme. Ob tem pojasni svojo komunikacijo v povezavi z nabavo zaščitne opreme. Pravi, da ničesar ne obžaluje in bi podobno storila še enkrat, ker se je zavedala stiske zdravstvenega osebja ob izbruhu epidemije, ko so na primer v celjski bolnišnici razpolagali z zaščitno opremo le za tri dni. Na svoje kolege zdravnike in medicinske sestre je ponosna, prav tako na delo tistih, ki so skrbeli za oskrbovance domov za ostarele. Govorice o seznamih za odpis označuje za klevete, kajti zdravniki dobro vedo komu lahko pomagajo in komu ni več pomoči. Poudarja še, da je bila v domovih v času koronavirusa vsakodnevna vizita zdravnikov, medtem ko je v normalnih časih to le dvakrat tedensko.
V nadaljevanju je Bačovnik Janša odgovorila tudi na novinarjevo vprašanje, kako se je spoprijela z organiziranim blatenjem njene družine v preteklih letih, ko so politični nasprotniki širili celo zlonamerne govorice o njenih otrocih. Sama pravi, da je mogoče tudi sama malo zaslužna za to, kajti ni želela svojih otrok izpostavljati javnosti, kar pa je bil povod novinarjem za blatenje.
“Temno obdobje smo morali prenesti stoično”
Kot temno obdobje za njeno družino izpostavi možev odhod v zapor in s tem povezane velike preizkušnje. Gostja pove, da se je Janezu Janši in celotni družini takrat zgodila velika krivica. Žal ji je, da zaradi medijske gonje javnost ne pozna njenega moža takšnega, kot je v resnici. Podoba, kot jo slikajo mediji, je povsem izkrivljena, še poudarja Urška. Če ga želi kdo res dobro spoznati, mora prebrati njegov roman Noriško kraljestvo, ki ga je napisal, medtem ko je bil krivično zaprt v zaporu na Dobu. V tem času ji je največ pomenilo zaposlenost z otroci, podpora prijateljev in družine. Pravi, da je bil ravno premier tisti, ki je najbolj stoično prenesel celotno situacijo, saj je v zaporu ves čas delal, kosil travo in pisal knjigo. Težko ji je bilo, ko je z otroci lahko hodila le dvakrat na teden na obisk in se še danes nerada vozi v tiste konce, saj je po njenem mnenju kraj izrazito negativen.
Gostja komentira tudi dejavnost moža Janeza na družbenih omrežjih, ki ji ni vedno všeč, pravi pa, da verjame, da dela tisto, za kar meni, da je prav, a doma za mizo ne dovoli uporabe telefona. Želi si več strpnosti in poštenja v slovenski naciji. Meni, da smo kot narod in država veliko dosegli in optimistično zre naprej.
Sara Kovač/Nova24TV
