Ukinitev avtocestne policije je velika napaka, ki bo državljane drago stala

Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)

Ukinitev avtocestne policije se je izkazala za katastrofalno potezo Golobove vlade, saj so s tem nastali ne le dodatni problemi na slovenskih avtocestah, kjer ministrstvo za notranje zadeve po novem ustanavlja delovno skupino, temveč so nastali stroški, ki jih Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) terja od istega ministrstva.

V uredništvo smo prejeli informacijo, da je državna družba DARS policiji poslala zahtevke za plačilo stroškov financiranja avtocestne policije v višini več kot milijona evrov.

Z ukinitvijo avtocestne policije nastali veliki stroški
Informacija se je izkazala za točno. DARS nam je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnil, da so na Ministrstvo za notranje zadeve poslali zahtevek za vračilo sredstev za sofinanciranje opreme in vozil avtocestne policije, ki jih je v skladu s Sporazumom o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji, sklenjenim 23. decembra 2020 med Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za infrastrukturo, Generalno policijsko upravo in družbo DARS, v letih 2021 in 2022 nakazal na račun policije. “Ta znesek je policija v celoti, in sicer v znesku 9.769.010,00 EUR, pred kratkim že vrnila družbi DARS”, poudarjajo in dodajajo, da je DARS hkrati s tem policiji poslal tudi “zahtevek za vračilo stroškov preureditve prostorov, namenjenih za avtocestno policijo, in sicer v vrednosti 960.933,72 EUR, ter zahtevek za najem prostorov za delovanje Specializirane enote avtocestne policije Celje v vrednosti 47.969,31 EUR.” Po njihovih navedbah zahtevka na Ministrstvu za notranje zadeve še preučujejo.

Ko je vlada napovedala ukinitev koprske, celjske in mariborske specializirane enote avtocestne policije so v družbi DARS izrazili obžalovanje. O odločitvi pa, čeprav so bili partnerji in sopodpisniki Sporazuma o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah in Izvedbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju avtocestne policije, sofinanciranju stroškov za delovanje avtocestne policije in nudenju odplačnih storitev, niso bilo obveščeni uradno.

Pri DARSU so v znak obžalovanja nad odločitvijo izpostavili, da so bili zaradi učinkov dela avtocestne policije bolj varni vse voznice in vozniki, ki uporabljajo njihove avtoceste. “Pozitivne učinke pa delovanje avtocestne policije pomeni tudi za gospodarstvo in potrošnike, saj se skrajšujejo zastoji s tem pa skrajšuje čas prevoza blaga po slovenskih avtocestah”. Po njihovih besedah ni za prezreti tudi dejstva, da lahko avtocestna policija pri interventnih dogodkih in prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah hitreje posreduje ter odpravlja zastoje. Olajšano pa je bilo tudi preprečevanje in odkrivanje objestne vožnje in seveda tudi drugih kršitev.

Od samih začetkov je DARS finančno podpiral delovanje avtocestne policije
Sodeč po podatkih DARSA, ki so dostopni na njihovi uradni strani, je DARS v “skladu z izvedbenim dogovorom za sofinanciranje avtocestne policije za leto 2021 namenil in na račun, ki ga je določilo Ministrstvo za notranje zadeve, nakazal znesek v višini 1.949.462 evra, za leto 2022 pa znesek v višini 7.929.548 evra”. Kot lahko vidimo je DARS od samih začetkov finančno podpiral ustanovitev in pa samo delovanje avtocestne policije, saj so v njenem aktivnem delovanju videli velik smisel. Konec oktobra lani je Ministrstvo za notranje zadeve DARSU javilo namero za odstop od sporazuma o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji, kateri je bil podpisan 23. decembra 2020. DARS pa je za STA sporočil, da je ministrstvo ravno tako podalo še predlog za za oblikovanje novih pogodbenih vsebin o medsebojnem sodelovanju in spremembo koncesijske pogodbe.

Tožilstvo potrdilo, da so se šli politični boj
Da bi oblast upravičila ukinitev avtocestne policije, je Delo pričelo pompozno poročati, da je revizija odkrila več domnevnih nepravilnosti glede ustanovitve avtocestne policije in da so po njihovih informacijah pristojne institucije tudi že napisale prve kazenske ovadbe, ki naj bi doletele doletele nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in pa direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je tedaj vztrajala pri stališču, kako naj bi avtocestna policija predstavljala politični projekt na “trhlih temeljih”, češ, da je njeno financiranje predstavljalo “potencialno kritičnost s številnimi tveganji”. Tedanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav pa sicer v zvezi s tem ni znal povedati veliko, ravno tako pa ni uspel pojasniti, kako je sploh mogoče, da KPK razlaga policiji, kaj je mogoče preganjati po uradni dolžnosti in kaj ne.

Čeprav je pri nekaterih obstajala želja, da bi se na vsak način našlo nepravilnosti, pa je Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva zavrgel prijavo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se je nanašala na sume kaznivih dejanj pri projektu avtocestne policije. Po njihovih ugotovitvah namreč razlogov za sum ni bilo. Glede Hojsa, ki je tedaj za medije komentiral, da gre v zadevi za izvajanje političnega pritiska, in Vrtovca, ki je dejal, da vladajoča garnitura svojo nesposobnost in brezidejnost nadomešča z vlaganjem kazenskih ovadb, se je tako izkazalo, da sta imela še kako prav.

Kot kaže dejstva za Golobovo vlado ne štejejo kaj dosti, saj so podatki jasno kazali na to, da je bila avtocestna policija izjemno učinkovita, z njenim doprinosom pa so bili zadovoljni tudi na DARSU. Tako se je šlo na politično motiviran način z glavo skozi zid kot v primeru ukinitve Urada za referenčne cene v zdravstvu. Mislijo si očitno, da so strokovnjaki za vse, pri tem pa jim ni mar za posledice, ki jih odločitve prinesejo za porabo davkoplačevalskega denarja.