Piše: Sara Rančigaj/Nova24
Oddaja Tarča tokrat poseže po problematiki scene na Twitterju, a bi si gledalci po vsej verjetnosti želeli biti obveščeni za prispevek RTV-ju tudi o aferah, ki se dejansko dogajajo. V zadnjih dneh vse bolj odmeva afera ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je v postopkih odločanja storil napako (ki pa po odzivu njihovega generalnega sekretarja Sebastiana Nerada ni bila prva). Če povzamemo, zakaj je slovenska tvitosfera čedalje bolj kritična, je to iz razloga subjektivnosti glavnih medijev, ki že dolgo več ne poročajo objektivno, nanje pa se navadni ljudje s čivki kritično odzovejo, a so jim očitno postali huda konkurenca. “Če iščete koordinatorje dogajanja v državi, jih ne iščite med kritičnimi čivkači na Twitterju, ampak pri režiserjih medijskega molka o Čeferenih,” je bil jasen Tomaž Štih.
V oddaji Tarča je bila tokrat glavna tematika stanje na slovenski tvitosferi, medtem ko zadnje afere, tudi na ustavnem sodišču niti omenjene niso. Očitno se RTV Slovenija zdijo bolj problematični fake profili in kritika medijev, kot pa napake, ki se naredijo celo večkrat na najvišji instanci sodišč – ustavno sodišče. Minister za notranje zadeve je prepričan, da je dogajanje na Twitterju samo odraz tega, da mediji ne opravljajo svojega dela kot bi morali in je Twitter edino orodje, kjer je javnost obveščena o določenih aferah. “Medtem pa je Twitter določenim politikom edino orodje, kjer lahko transparentno razkrijejo, da so bili tarča laži v medijih, saj vemo, da so mediji pristranski,” je še pojasnil.
Direktor UKOM-a Uroš Urbanija je med gledanjem Tarče opazil, da je v Sloveniji državni sovražnik številka, novinar Vinko Vasle. Kritičen je do RTV, ki o aferi Roka Čeferina sploh niso poročali, z izjemo tega, da je ministru Hojsu znotraj Tarče le uspelo opozoriti na hudo zlorabo na ustavnem sodišču. “Zgled za vse, ki vas je na RTV strah poročati o globoki državi,” je bil kritičen.
Danes je @RTV_Slovenija prvič poročala o aferi Čeferin – @aleshojs je uspel znotraj @TarcaRTVSLO @RTV_Slovenija le opozoriti na hudo zlorabo na ustavnem sodišču. Zgled za vse, ki vas je na @RTV_Slovenija strah poročati o globoki državi. #cenzura #strah #samocenzura
— Uroš Urbanija (@UrosUrbanija) March 4, 2021
Tudi uporabniki Twitterja se strinjajo, da imamo v Sloveniji bolj pereče tematike, ki bi morale biti obravnavane in so pristranski mediji o njih popolnoma tiho. “Žalostno je, da ob vseh ostalih temah, naša javna RTV zapolnjuje prime time s twitterjem in nebulozami.”
Na Twitterju se je odzval tudi Tomaž Štih, ki je kritičen, da na RTV namesto razkrivanja afer vodijo vojno proti navadnim ljudem in njihovim objavam. “Če iščete koordinatorje dogajanja v državi, jih ne iščite med kritičnimi čivkači na Twitterju, ampak pri režiserjih medijskega molka o Čeferenih,” je bil jasen. Podobno kot je poudaril Hojs, je tudi Štih prepričan, da bi se slovenska tvitosfera umirila, če bi mediji opravljali svojo vlogo in razkrivali vse afere, ne pa samo izbrane.
V Tarči je bilo opaziti tudi pristranskost poročanja o tem, da naj bi sovražni tviti prihajali samo iz desne strani. Tako tudi navaja Anže Voh Boštic iz portala Pod Črto, da je za sovražne tvite kriv SDS. A če odpremo Twitter lahko opazimo divje dogajanje na eni, kot na drugi strani. Kot pa je v oddaji poudaril tudi strokovnjak za politične kampanje Sebastjan Jeretič, pa so za trenutno stanje krivi tudi politiki sami. “Tudi s strani politikov na levi strani lahko opazimo sovražne in provokativne tvite.” Uporabniki Twitterja pa so Tarči jasno dejali, če kažejo tvite desnih politikov, bi morali pokazati tvite levih politikov – spomnimo se samo poslanca Markota Bandellija, ki je desnico označil za golazen.
V oddaji so omenili tudi naš portal, ki dejansko najbolj spremlja Twitter in v svojih člankih marsikdaj upoštevamo mnenja navadnih ljudi, ki pa jih RTV želi na nek način diskreditirati, kljub temu, da se strinjamo, da je ponekod nivo tvitov, kot na eni kot na drugi strani ponižujoč. A vsekakor se trudimo, da je slišana tudi druga stran, ki jo levi mediji želijo enostavno prezreti. Kadič opaža, da je zaradi omenjene debate bilo zaslediti, da je Twitter scena precej desno usmerjena in je protiutež levičarskim medijem. “Sklep mainstream medijev je logičen: ukiniti twitter.”
Štih je prepričan, da je RTV sto milijonskim proračunom postala ogrožena, saj so jih pričeli skrbeti kritični čivki. “Ta oznanja konec demokracije, nikakor ne dejstvo, da ne poročajo o Čeferinih, Miki Miškah in tako naprej.”
Raper Rok Terkaj se je pred kratkim odločil, da bo tudi on spremljal dogajanje kot v medijih kot tudi na Twitterju. Sam je prepričan, da mu tviter scena poleg spletnih časopisov omogoča vpogled v kreiranje svoje resnice, ki je po njegovem mnenju nekje na sredini. “To pa res ni lepo, kako vas blatijo na RTV, metem ko vsakodnevno skrbite za mojo battle ostrino in dobro mentalno formo in še za koga. Menim, da se vam dela huda krivica! Tega pa noben ne pove, a ne? Vsak le blati. Diskriminacija!”
V stranki SAB pa se očitno bojijo tudi drugačnih mnenj, kjer je njihovo najmočnejše orodje blokiranje anonimnih posameznikov, da bi jim celo sledili. “Vse profile za katere sumimo, da so skriti in nimajo sledilcev, preprosto blokiramo,” je pojasnil generalni sekretar stranke SAB, Jernej Pavlič. Pavlič je v nadaljevanju prepričan, da bi Twitter scena bila veliko bolj umirjena, če bi posamezniki pričeli uporabljati svoje prave identitete. Za razlike od Alenke Jeraj pa v stranki SAB svojih lažnih profilov ne priznavajo, kljub temu, da jih je Twitter scena razkrila. “Marte Kocijančič ne poznamo,” je denimo trdil Pavlič in želel ustvariti prepričanje, da se sami ne poslužujejo lažnih profilov.
V stranki SAB trdijo da ne uporabljajo lažnih profilov (Foto: Zajem zaslona RTV Slovenija)
Twitter kot odgovor na stanje v politiki, družbi in pristransko poročanje medijev
Če na kratko zaključimo z oceno oddaje Tarča. Twitter scena je v ZDA, kot v Sloveniji nastala kot odraz stanja v družbi na odziv medijev, ki razkrivajo le eno plat resnice. Kot je pojasnil pred kratkim eden izmed strokovnjakov, mediji v Sloveniji kreirajo realnost, a bi nasprotno morali objektivno poročati. Zaradi tako imenovanega kreiranja realnosti in tudi stanja v politiki, kjer nivo razprav tudi v državnem zboru pada pa se posledično kreirajo tudi čivki, ki bodisi na obeh straneh izražajo gnev, bodisi medijem in stanju v državi postavijo kritično ogledalo, ki pa je postalo za glavne kreatorje realnosti boleče.
