Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
“Po svobodi tiska smo šele na 50. mestu na svetu … Pred nami je tudi Namibia, vzhodni Timor, Kostarika, itd. Posledica vztrajne politizacije in tajkunskih lastnikov, ki jim je novinarstvo samo sredstvo do (politično dogovorjenih) poslov. Ni nam v ponos,” opozarja univerzitetni profesor Miro Haček.
Vse odkar se je zgodila “depolitizacija”, zlasti osrednjih državnih medijev, je v Sloveniji na področju medijske svobode prišlo do občutnega poslabšanja. Vlada Roberta Goloba je poskrbela, da smo se znašli na 50. mestu.
V času Janševe vlade je bila Slovenija na 32. in 36. mestu!
V obdobju vladanja Janeza Janše je bila, v skladu z mednarodnimi podatki, situacija bistveno drugačna, čeprav nas domači propagandisti iz (osrednjih) medijev nenehno prepričujejo drugače. Leta 2020 je bila Slovenija na 32. mestu, leta 2021 pa na 36. mestu (več tukaj).
Kot je izpostavil profesor Miro Haček, je rezultat posledica tudi tajkunskih lastništev. Spomnimo na medijsko hobotnico tajkuna Martina Odlazka. Svoje videnje razmer je predstavil politični komentator Peter Merše: “Ko pogledamo na svetovni zemljevid smo lahko veseli, da živimo v državi, kjer je novinarska svoboda vendarle še vedno sorazmerno cenjena vrednota in kjer lahko novinarji, ki to želijo, še vedno pošteno opravljajo svoje delo, čeprav se razmere očitno slabšajo.”
“Težko nam je v ponos, da so pred nami Južna Afrika, Moldavija in Namibija”
Zaskrbljujoče zanj je, da nazaduje tako stanje v svetu, kot pri nas. Pri nas celo hitreje, saj padamo tako po povprečni oceni, kot po mestu na lestvici. Mnoge države, ki so si v preteklosti Slovenijo jemale za zgled, so bistveno pred nami, denimo Litva, Estonija, Latvija, Češka, Slovaška, še ugotavlja. Težko nam je v ponos, da so pred nami države, kot je Južna Afrika, Moldavija, Namibija, Makedonija, Gambija, Dominikanska republika in Armenija.
Ena glavnih ustvarjalk portala z nejasnim lastništvom, je del vladajoče garniture
Je pa vsako takšno lestvico po njegovem potrebno “vzeti z zrnom soli”. Podrobnejše branje obrazložitve kaže na to, da so pri pripravi poročila sodelovali zelo enostransko angažirani posamezniki. “Mediji, ki pluralizirajo medijski prostor in imajo transparentno lastništvo, čeprav politično obarvano, niso ena večjih groženj novinarstvu, medtem ko je kot pozitiven primer označen spletni portal, ki je znan po netransparentnem lastništvu in nepojasnjenih nakazilih politikov, ena glavnih ustvarjalk tega portala pa je zdaj generalna sekretarka v politični stranki.” Tako da je žal tudi to poročilo okuženo s pristranskostjo podatkov, ki so bili posredovani iz Slovenije.
