Piše: Bogdan Sajovic
Ankete kažejo volilno katastrofo britanske konservativne stranke na prihodnjih volitvah. Temne napovedi so se delno uresničile že na nedavnih lokalnih volitvah. Vodstvo torijcev je izdalo svojo volilno bazo in ta jim je izstavila račun. Bo Karel III. zadnji britanski monarh?
Že skoraj leto dni vse napovedi kažejo katastrofalen rezultat za britansko konservativno stranko, katere pripadniki se popularno imenujejo tudi torijci, na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Pretekli teden je tudi nekdanji vodja britanskega izstopa iz Evropske unije (brexit) Nigel Farage v intervjuju za medije dajal, da po njegovem mnenju »torijce čaka propad« in da ne vidi nobene možnosti, da bi jim do splošnih volitev, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto, uspelo zvišati podporo volivcev. Farage je še dejal, da je konservativcem sicer uspelo izrabiti kronanje novega monarha Združenega kraljestva Karla III. za prikritje poraza na lokalnih volitvah 4. maja letos, kar pa jim po njegovem mnenju ne bo kaj prida pomagalo. Posmehljivo je tudi odpravil trditve konservativcev, da njihov voditelj Rishi Sunak prinaša »stabilnost v državo«, in dejal, da je po »kaosu, ki sta ga pustila za seboj Johnson in Trussova, praktično vsakdo videti stabilen«, a da se Sunakova stabilnost kaže predvsem v »stabilni poti stranke v propad«.
Torijci izdali svojo volilno bazo
Mnogi sicer zavračajo Faragea kot »političnega šarlatana« in menijo, da ima za svoje izjave osebne motive. Čeprav ta čas Farage ni v aktivni politiki, je vseeno častni predsednik novonastale stranke »Refrom UK«, ki se uvršča v desno nacionalistični del političnega spektra. Reform UK bi torej lahko v primeru katastrofe konservativcev vskočila v vakuum na desnem polu in se uveljavila kot nosilka desne politike v državi. Po domače povedano, Farageu in Reform UK je v interesu propad konservativne stranke.
Ta kritika Faragevih izjav sicer delno drži, vendar je tudi res, da za katastrofalne ankete konservativne stranke ni kriv Farage ali laburisti ali kdorkoli drug, ampak vodstvo konservativne stranke samo. Konservativna stranka je namreč popolnoma izdala svojo tradicionalno volilno bazo – podeželje, nacionaliste, tradicionaliste, kristjane, skratka konservativce. Gospodarsko podpira globalistične elite, socialno pa se je pomaknila tako proti levi, da mnogi menijo, da konservativci kar tekmujejo z levico, kdo bi bolj ugodil »prebujencem«, ki propagirajo multikulturno, progresivno Britanijo. Britanijo, ki jo hočejo očistiti vsega »britanskega«.
Samouničevanje stranke
Konservativni establišment je izigral svoje lastne člane glede izbire vodje stranke. Po odstopu Johnsona je establišment skušal umestiti »prvega temnopoltega premierja« Rishija Sunaka, ki je indijskega rodu in poročen z dedinjo multimilijardnega poslovnega imperija. Članstvo konservativne stranke je namesto Sunaka izbralo Liz Truss, na kar je establišment odgovoril z negativno kampanjo v medijih ter v dveh mesecih zlomil Trussovo, po njenem odstopu pa brez novih strankarskih volitev ustoličil Sunaka.
Rezultat tega manevra je katastrofalen, neodvisni volivci so se odvrnili od stranke, ki ima po vsem sodeč probleme sama s seboj, ogorčeno članstvo konservativne stranke pa se je odločilo za neke vrste pasivni odpor proti lastnemu vodstvu. Laburistom sploh ni treba drugega, kot da s prekrižanimi rokami mirno gledajo, kako se konservativna stranka samouničuje.
Katastrofa na pomolu
Zatorej je bilo popolnoma pričakovano, da so na lokalnih volitvah na začetku meseca konservativci doživeli hud poraz in izgubili prek tisoč sedežev v organih lokalne samouprave.
In tudi ankete kažejo porazno sliko. Po najboljših napovedih je med laburisti in konservativci 15 odstotnih točk razlike, po najbolj pesimističnih kar 27. Laburisti bi imeli po projekcijah med 300 in 400 sedežev večine, kar pomeni popoln propad konservativcev, pri čemer se postavlja vprašanje, kdaj, če sploh, bi se jim uspelo pobrati. Vsekakor pa bi to pomenilo »novo Veliko Britanijo«, saj bi s tako veliko prednostjo laburisti dobili jasen mandat, da lahko državo popolnoma preuredijo po svojem okusu, celo odpravijo monarhijo.
