Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Ne moremo biti tiho, ko nam ne gre dobro,” je dejal Tomaž Vesel na tribuni nove politične pobude Bodi sprememba. Njegovo spogledovanje s politiko z mesta predsednika institucije Računskega sodišča je z vidika ustavnega prava vprašljivo. Vesel tudi prej ni dajal zgleda nepristranskosti in neodvisnosti, s svojim pojavljanjem na političnih dogodkih pa je še bolj okrnil ugled institucije, ki jo predstavlja.
V četrtek je potekala okrogla miza oziroma javna tribuna – katere idejni pobudnik je bil verjetno nekdanji direktor družbe Gen-i, ki se ponovno podaja na politično pot. Glavne zvezde so bile tako kdo drug kot Robert Golob, Tomaž Vesel in Ivan Gale. Na tribuni so govorili o tem, v kakšni državi želimo živeti. Seveda je bilo že takoj slišati besede o normalizaciji države – kar že dobro vemo kaj pomeni. Za Goloba normalizacija seveda pomeni tudi to, da gre nazaj na svoje direktorsko mesto, za katerega se čuti edini primeren. “To ni desna politika, ampak fašizem,” je aktualno vladanje strokovno ocenil Golob. Javno tribuno je povezoval Primož Cirman, novinar ki sicer ustvarja zgodbe na portalu Necenzurirano – torej “sami naši”. Občinstvo je precej navdušila izjava Galeta, ki je predlagal, da se v skrajnem primeru to državo pač zapusti, zadnji pa naj še luč ugasne.
“Golob je tribuno začel z “naženimo jih”, in vidno grozil s pestjo ter jeznimi obraznimi grimasami, proti koncu tribune pa govoril o nujnosti povezovanja različnosti,” je začuden komentiral Bojan Požar. Premier Janez Janša pa je zapisal: “Si predstavljate, da bi predsednik Računskega sodišča v Avstriji, Nemčiji… nastopal na političnih tribunah? Kakšne bi bile reakcije predsednikov teh držav, KPK institucij, medijev? Kolegi iz EU mi pravijo, da bi moral odstopiti isti dan.” Vesel je na tribuni kritiziral stanje v državi, predvsem zdravstveni sistem, ki je po njegovem že trideset let bolj kot ne propadal. Kar vsaj do neke mere drži, vprašanje je le, zakaj se je oglasil šele sedaj, po vseh teh letih. Omenil je tudi, da je v Sloveniji vsaka druga ženska starejša od 65 let na pragu revščine – ni mu pa padlo na pamet, da bi morda prispeval del svoje popoldanskega zaslužka, ki mu sicer žal več ne priteka. Po drugi strani pa se mu je zdelo, da je bila država med epidemijo veliko preveč velikodušna, sploh do nekaterih skupin. Po njegovem mnenju je nujen poseg v strukturo in stroške državne uprave. Težko je kritizirati, če vlada vresnici dela dobro, tudi Vesel ni vsemogoč.
KUL se boji konkurence
Videti je, da KUL-ovci niso najbolj navdušeni nad Golobovim poletom v politiko. Matej T. Vatovec mu je predlagal, naj sestavi listo oziroma stranko, saj mandatarstvo podelijo ljudje na volitvah. Marjan Šarec je pripomnil, da Golob kot predsednik stranke ne bo dovolj, ampak bo moral pripeljati na volitve še 87 kandidatov – tako da je to potem kar zalogaj, je pripomnil, z očitnim dvomom v Goloba. Navdušena ni bila niti Alenka Bratušek, iz stranke SD pa zaenkrat še ni bilo odziva.
