Spoštovanje ustave je prva stvar, na katero bi moral vsako jutro pomisliti vsakokratni predsednik vlade. Poslanke in poslanci na seji državnega zbora obravnavajo predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Republike Slovenije Marjana Šarca zaradi kršitev ustave in hujših kršitev zakona, ki so ga pripravili v poslanskih skupinah SDS in SNS. Predlog ustavne obtožbe je predstavil poslanec SDS Tomaž Lisec, celoten magnetogram je objavljen v nadaljevanju.
TOMAŽ LISEC: Pred sabo imam Ustavo Republike Slovenije. Z včerajšnjim dnem smo v Sloveniji imeli 20.691 predpisov in vsi imajo osnovo tukaj. Če so katerikoli zakon, uredba ali pravilnik v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, imamo po načelu delitve oblasti ustavno sodišče, ki odloča in odloči, ali je kakšen akt v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije. Na Fakulteti za družbene vede so nas naučili, da je Ustava Republike Slovenije najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. V ustavo so običajno zapisana splošna veljavna načela in pravila in če ta načela in pravila krši predsednik vlade, kako naj potem pričakujemo od posameznih navadnih državljanov in državljank, da spoštujejo ustavni in pravni red Republike Slovenije?
In morda za tiste, ki ste prvič v državnem zboru, ki se še niste srečali s pojmom ustavno sodišče. Ustavno sodišče je po slovenski pravni terminologiji neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavno sodno presojo. Je najvišji organ sodne oblast za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti. Odločbe ustavnega sodišča so obvezne. In, spoštovani in spoštovane, danes bomo dokazali, da aktualni predsednik vlade Marjan Šarec s svojim nedelovanjem krši ustavni red Republike Slovenije, zato smo se podpisani poslanci poslanske skupine SDS in poslanske skupine SNS odločili, da predlagamo državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor Republike Slovenije predlaga Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da ugotovi, da je Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije, pri opravljanju svoje funkcije kršil 2., 3., 14., 15., 25., 57. in 153. člen Ustave Republike Slovenije.
O čem danes govorimo? Po izvolitvi za predsednika Vlade Republike Slovenije, 17. avgusta lanskega leta, je Marjan Šarec prisegel, citiram: » …da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije«. Pa je predsednik vlade že pri enem izmed prvih zakonov v tej proceduri padel na izpitu. Ne spoštuje ustavnega reda in ne deluje za blaginjo vseh Slovencev in Slovenk pod enakimi pogoji.
Še več. Med programskimi vizijami in sodišči v koalicijskem sporazumu koalicijskega »šesterčka«, ki ga formalno vodi Marjan Šarec, je opredeljeno, da bo delovanje tako koalicije kot vlade temeljilo med drugim tudi na doslednem spoštovanju načel pravne države, s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom, ki ni odvisno od politične, ekonomske ali drugih oblik družbene moči posameznika, spoštovanju pravic vsakega posameznika na eni in prevzemne dolžnosti ter odgovornosti na drugi strani. Vlada Republike Slovenije pa je potem, ko je očitno ne samo kršila ustavo, ampak tudi svojo koalicijsko pogodbo, na svoji 9. redni seji 22. novembra sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer je na koncu navedeno: »Vlada se zaveda, da je potrebno odločitve ustavnega sodišča spoštovati in pri tem upoštevati tudi vrstni red njihovega nastanka. Iz zgoraj navedenih razlogov pa je razvidno, da je delno urejanje problematike financiranja zasebnih šol neprimerno, zato vlada predlogu zakonov nasprotuje.«
Ob tem velja dodati, kar bomo tudi pokazali, da predlog zakona o spremembi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki smo ga vložili v parlamentarno proceduro, v celoti odpravlja neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče 4. decembra 2013, ki zahteva razveljavitev protiustavnosti z diskriminatornim financiranjem zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe za šoloobvezne otroke. Navedena sprememba zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja omogoča nediskriminatorno financiranje teh šol, torej odpravlja problem v celoti, pri čemer je vladna navedba neresnična. Še več, bivša predsednica ustavnega sodišča je v predstavitvi zadnjega poročila o delu Ustavnega sodišča Republike Slovenije dejala: »Treba je posebej opozoriti na neodzivnost zakonodajalca v zvezi s tistimi odločitvami iz preteklih let, glede katerih bi se ta že zdavnaj moral odzvati in odpravljanje protiustavnosti odpraviti.« Še nekaj več se jih je nabralo kot leto pred tem, vse dokler se zakonodajalec ne odzove na ugotovljeno protiustavnost, grobo krši načelo pravne države in ločitve oblasti.
In zakaj je državni zbor oziroma vladni »šesterček« nasprotoval zakonu? Ker je izhajal iz mnenja vlade. In kdo je na čelu vlade? Predsednik vlade. Tako predsednik Vlade Republike Slovenije, ki je skladno s prvim odstavkom 14. člena zakona o vladi pristojen med drugim za vodenje in usmerjanje del vlade, za skrb in enotnost politične in pravne usmeritve vlade, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezno javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah, ustvarjanju neenakosti ter kršitvi Ustave Republike Slovenije in nespoštovanju odločbe ustavnega sodišča.
Predsednik vlade Marjan Šarec pa točno ve, zakaj gre. Na soočenju kandidatov za predsednika Republike Slovenije je v studiu RTV Slovenija 9. novembra 2017 glede financiranja zasebnih osnovnih šol povedal, da je treba vse sodbe spoštovati, in če je ustavno sodišče reklo, da moramo to uresničiti, moramo uresničiti, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. Pa je prišel v državni zbor zakon in predsednik vlade je izdal mnenje, kjer pravi, da zakona koalicijski partnerji v obliki poslancev ne bodo podprli. Iz izjave je torej razvidno, da se je zavedal neustavnosti položaja na področju financiranja javno veljavnih programov in dejstva, da je določen enoletni rok za uskladitev. Glede na navedbo v koalicijskem sporazumu, in sicer del med programskimi vizijami in izhodišči, da bo delovanje tako koalicije kot vlade temeljilo med drugim na doslednem spoštovanju načel pravne države s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom, ki ni odvisno od politične, ekonomske in kakršnekoli druge moči posameznika, ugotavljamo, da predsednik vlade Marjan Šarec nekaj govori, drugo pa skupaj s predstavniki vlade in preko poslancev državnega zbora dela.
Torej je opustil dolžno ravnanje kot predsednik vlade, ko bi moral ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja Ustave Republike Slovenije in odločb ustavnega sodišča, namesto tega pa še zmeraj dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitve načel pravne države in delitve oblasti. Torej je odgovoren za izvrševanje funkcije, ki ima za posledico, poleg povzročitve nepopravljive škode zaradi omenjenih kršitev, tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države. S tem je storil tudi dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja po 258. členu kazenskega zakonika, torej nevestnega dela v službi.
In za kaj pri vsej zadevi gre. Kot rečeno, ustavno sodišče je 4. decembra 2014 izdalo odločbo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na javnoveljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z ustavo. Ampak, spoštovane in spoštovani, sploh ni problem, za kateri zakon gre. Lahko gre za katerikoli zakon, ki jih imamo približno 850 v Republiki Sloveniji, in lahko gre za katerikoli člen ali pa stavek v kateremkoli izmed teh zakonov. Ustavno sodišče je odločilo, da je del določenega zakona v neskladju z ustavo in da mora državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
In zakaj smo se odločili za ustavno obtožbo ravno pri tem zakonu? Ko je sedanji predsednik vlade kandidiral za predsednika republike in potem tudi zastopal svojo stranko v predvolilnem času pred volitvami v državni zbor, je bila aktualna le ena zadeva s strani ustavnega sodišča – zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Skratka, danes bomo tekom razprave dokazali, da se je predsednik vlade zavestno odrekel spoštovanju ustavnega reda in pravne države.
Predsednik vlade Marjan Šarec je kršil več členov Ustave Republike Slovenije
Tu imamo nekaj členov Ustave Republike Slovenije, ki bi jih moral predsednik vlade spoštovati in se po njih ravnati, a tega aktualni predsednik vlade ne počne.
2. člen: »Slovenija je pravna in socialna država.« Če je Slovenija pravna država, je predsednik vlade prvi med enakimi, ki mora to pravno in socialno državo živeti in tudi izvajati.
15. člen: »Uresničevanje in omejevanje pravic. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.« Tu pa imamo odločbo ustavnega sodišča, ki dokazuje, da predsednik vlade krši človekove pravice. Da človekove pravice krši koalicija, ki so je polna usta zavzemanja za človekove pravice, ampak si vzame diskriminatorno pravico, da določenemu delu slovenskih državljank in državljanov te človekove pravice krši v duhu ideologije, kar bomo v nadaljevanju tudi dokazali.
57. člen, ki se navezuje na to odločbo, drugi odstavek: »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.« In to je bila glavna pobuda pobudnikov ustavne presoje, s katero so tudi uspeli.
In ko poslušamo, kako je ustavna obtožba kar nekaj, 119. člen: »Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.« Še enkrat, ne spoštujejo zakona, ki smo ga predložili v poslanski skupini SDS v proceduro, zaradi ideologije. In še enkrat bi predsednika vlade spomnili na prisego, ki jo je podal; prisega, da bo spoštoval ustavni red.
Včasih smo v tem državnem zboru sprejemali zakon zaradi enega posameznika. Tisti, ki smo več mandatov v tem državnem zboru, se spomnimo, ko smo zaradi ene deklice ali zaradi enega športnika spreminjali zakon. Tukaj pa poslušamo pol leta, kako bomo naredili zakon, medtem ko bi lahko z enim kratkim zakonom naredili to, kar se od poslancev in predvsem od predsednika vlade pričakuje – da izpolnimo tisto, kar nam je naložilo ustavno sodišče.
153. člen: podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. Pa imamo dokaz, da en zakon oziroma del enega zakona ni v skladu z ustavo, predsednik vlade pa napoveduje rešitve, ko bodo.
Še enkrat, načelo delitve oblasti, v času od vložitve ustavne odločbe smo poslušali, kdo je kriv in kdo je za kaj primeren. Celo nekateri ravnatelji so razglabljali, kako je zakonodajalec nad ustavnim sodiščem, ampak če se kdo spozabi, kakšen ravnatelj, upam, da se ne spozabi predsednik vlade, ki upam, da se strinja z nami pobudniki, da ni predsednik vlade nad ustavnim sodiščem. In ko smo pri ustavnem sodišču, gospa Jadranka Sovdat je dejala, da si v pravni državi sploh ne bi smeli zastaviti vprašanja, ali se bo zakonodajalec na odločbo ustavnega sodišča odzval v roku. Pravočasni odziv je namreč, tako Sovdatova, za državni zbor in vlado kot predlagateljico zakonov, ustavna obveznost in odgovornost, rok za odziv pa vedno dovolj dolg. A Marjan Šarec je očitno nad ustavnim sodiščem. Gospod Mozetič, eden od bivših predsednikov ustavnega sodišča, je dejal: »Politika odlaga odločbe ustavnega sodišča, ker se z njimi ne strinja.«
Kdor predsedniku vlade ni po volji …
In dovolite dva dokaza, kako Marjan Šarec v skladu z ideološko platformo njega, verjetno tudi njegove vlade in verjetno levega dela državnega zbora, skrbi za spoštovanje ustavnega reda, glede na to, kako mu kakšna odločitev oziroma odločba ustavnega sodišča paše. Tukaj pred sabo imamo odločbo ustavnega sodišča, ki je na seji 15. marca leta 2018 odločilo glede zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalca. Zgodba, stara manj kot eno leto. In kaj se je naredilo? Ta vlada je pohitela, da se čim prej zadeva reši. Tako lahko preberemo iz sporočila na spletni strani vlade, kako je vlada ustanovila takoj strokovno medresorsko delovno skupino za pripravo predlogov možnih rešitev za izvršitev odločbe ustavnega sodišča in se z njimi seznanila 8. novembra 2018, hkrati pa je naložila ministrstvu za notranje zadeve, da v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za finance preuči predloge rešitev in predlaga najustreznejšo rešitev.
Pri zakonu, ki je predsedniku vlade po volji, se ustanovi strokovna medresorska delovna skupina, predsednik vlade naloži ministrstvom, da preučijo rešitve in predlagajo najustreznejše rešitve. Na drugi strani pa imamo zakon, s katerim se očitno predsednik vlade kot najvišji predstavnik vlade ne strinja in ne naredi ničesar. Še več, vlada sama zapiše pri vprašanju t. i. izbrisanih – zakon bi moral biti v državnem zboru sprejet po nujnem zakonodajnem postopku, saj bi moral začeti veljati najkasneje 14. januarja 2019 oziroma do izteka devetmesečnega roka, ki ga je določilo ustavno sodišče v svoji odločbi. Skratka, za tiste, ki so predsedniku vlade po volji, se najde zakonska rešitev, se najde 52 milijonov finančnih sredstev, na drugi strani pa, če otroci, ki obiskujejo zasebne šole, ki izvajajo javne veljavne programe, niso po volji, se ne najde niti zakonska rešitev niti predvidenih 300.000 evrov.
Očitno bomo priča, da se predsednik vlade v nadaljevanju svojega mandata, če bo seveda preživel današnjo sejo in odločitev ustavnega sodišča, nakazuje, da se ta politika nespoštovanja ustave nadaljuje. V slovenski ustavi imamo tako imenovano fiskalno pravilo. 14 dni poslušamo, da pač tega fiskalnega pravila ta vlada ne bo spoštovala, da ne bo spoštovala nečesa, kar imamo zapisano v ustavi.
Spoštovani predsednik vlade, še enkrat, tukaj ste zaprisegli, da boste spoštovali ustavni red. Ustava je nad zakoni in je nad vami in je nad nami in če mi ne spoštujemo zakonov, kako lahko pričakujemo od posameznih državljanov in državljank, da spoštujejo zakone, odloke, pravilnike in se sekirajo vsakokrat, ko vidijo kazenske določbe, ki smo se jih mi ali naši predhodniki tukaj po predlogih zakonov, ki jih pripravljajo vladne službe, spomnili. Nepošteno je, da če predsednik vlade ne spoštuje ustave, da mora vsak navaden državljan spoštovati vsak navaden pravilnik.
Spoštovani predsednik vlade, še enkrat, zakaj smo se odločil za ustavno obtožbo. Tukaj pred seboj imam mnenje o predlogu zakona o spremembi zakona in organizaciji in financiranje vzgoje in izobraževanje, prva obravnava. Vlada Republike Slovenije ga je izdala 22. novembra letošnjega leta, kjer po treh straneh napišete, da se vlada zaveda, da je potrebno odločitve ustavnega sodišča spoštovati, a zakona ne bomo podprli. Še enkrat, spoštovani predsednik vlade, poglejte si, kaj ste naredili pri zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, kjer ste nemudoma naredili vse, da se odločba izvrši, na drugi strani pa obstaja pisni dokaz, mnenje vlade, ki so ga potem kot papige ponavljali koalicijski poslanci pri razpravi, da se enkrat vlada zaveda, da je potrebno odločitve ustavnega sodišča spoštovati, a jih ne bomo.
Da je naš zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje prava in edina pravna pot reševanja odločbe ustavnega sodišča, je napovedala že zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je zapisala: »Zaradi spoštovanja načela pravne države in ustavnosti položaja ustavnega sodišča, katerega odločitve so za zakonodajalca zavezujoče, je glede na rok, ki je iztekel 9. 1. 2018, ugotovljeno, da je protiustavnost treba odpraviti čim prej. Neizvršitev odločbe ustavnega sodišča namreč pomeni kršitev 2. člena in drugega odstavka 3. člena ustave, na kar je ustavno sodišče že večkrat opozorilo.« In še: »Menimo, da predlog zakona odpravlja v odločbi ugotovljeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena ustave.«
Skratka, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, vem, da bomo danes med razpravo poslušali predvsem o zakonu, o tem, da niti obstoječi zakon niti tisti, ki smo ga predlagali v poslanski skupini SDS, ni pravi. Odločali bomo oziroma razpravljali bomo o tem, kdo je nad kom, kdo je nad kom, ali predsednik vlade nad ustavnim sodiščem ali pa je predsednik vlade le prvi izmed poklicanih, da spoštuje ustavni red Republike Slovenije. Seveda se bo, kar je bilo že nakazano pri obravnavi tega zakona, koalicija sklicevala na ideologijo in bo kazala s prstom na predlagatelja ustavne obtožbe, da se gremo ideologijo.
Spoštovani, imeli smo zakon, ki je odpravljal kršitev ustavnega reda, in imamo Ustavo Republike Slovenije. In vse, kar je in kar želimo predlagatelji, poslanska skupina SDS in poslanska skupina SNS, da predsednik vlade spoštuje ustavni red Republike Slovenije, ki ga na področju organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja ne spoštuje zaradi ideologije njega samega, njegovih koalicijskih partnerjev ali kogarkoli drugega. Ampak spoštovati ustavo je verjetno prva stvar, na katero bi se moral spomniti vsakokratni predsednik vlade zjutraj, ko se odpravi v službo. In to pričakujemo tudi od aktualnega predsednika vlade, da spoštuje Ustavo Republike Slovenije.
