»Jaz, ki sem preživel po čudežu, dajem pričevanje o tem,« sklene svojo knjigo Preživel po čudežu salezijanski duhovnik Tom Uzhunnalil, ki je 557 dni preživel v rokah islamskih skrajnežev v Jemnu. Z indijskim misijonarjem smo se pogovarjali na Rakovniku dan po tem, ko je svoje pričevanje podal tudi tamkajšnjim obiskovalcem srečanja.
Uvodoma bi vas prosila, da se bralcem Demokracije na kratko predstavite. Kako ste postali salezijanski misijonar?
Rodil sem se v katoliški družini. Moji starši in stari starši so tradicionalno katoličani. Iz moje župnije je izšlo veliko duhovnikov, ki so šli v misijone v različne kraje. Ko so ti prihajali na počitnice, so tu darovali mašo in delili svoje izkušnje. Kot mlad fant sem jih veliko poslušal in se odločil, da želim postati misijonar. Kot vsak drug mladenič sem moral tudi sam skozi kandidaturo, študij, kar traja približno petnajst let. V drugem letniku srednje šole je na šolo prišel salezijanski duhovnik. Pričeval je o don Bosku in na koncu vprašal, kdo od nas bi rad izpolnjeval njegovo poslanstvo. Bila sta dva, eden od njiju sem bil jaz. Udeležil sem se različnih kampusov, moral sem skozi postopek oblikovanja. Med svojim desetletnim formiranjem sem končal preduniverzitetni študij, nato filozofijo, imel sem tudi praktično usposabljanje, kar je del formacije …
Vse v Indiji …
Ja, vse v Indiji. Šele leta 1990 sem postal duhovnik. To je približno po petnajstih letih usposabljanja, formiranja, teologija je del tega. Sem tudi tehnično usposobljen. Poslanstvo don Boska je namenjeno posebej mladim, revnim in zapuščenim. Poučeval in vodil sem tehniške šole don Boska. Po približno 20 letih dela na tehniškem področju in poučevanju na tehniških šolah v dveh zveznih državah Indije, Ernakulamu in Irinjalakudi (Kerala, jugovzhodna Indija, op. p.), sem zaprosil za odhod v misijone. Indija ima sicer 11 salezijanskih provinc. V moji provinci je približno 360 salezijancev. Skupno ima Indija 3.600 salezijancev. V naši provinci upravljajo približno 48 institucij. Približno toliko tudi po drugih provincah.
Kako ste prišli v Jemen in kakšno je bilo vaše misijonsko delo tam?
Za misijonsko delo sem se odločil, ko sem študiral še za tehniško področje. Salezijanci najprej niso smeli iti, niti zaprositi za afriške misije, potem pa je severna država Jemen, ki je muslimanska država, povabila mater Terezijo in njene sestre, da bi tam odprle in oskrbovale domove za starejše in otroke.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracije.)
