Zakon o Radioteleviziji Slovenija navaja, da je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov RS, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS. Ko človek na Twitterju zagleda primitiven in skrajno žaljiv komentar novinarja Radia Slovenija Mateja Šurca na račun predsednika republike Boruta Pahorja v smislu: “Izgleda, da je slinarja mal strah, zato se drži tatice za roko. A? To je simbolno znamenje sprave? Pogrezam se v zemljo…(v šoht)”, se upravičeno razjezi, čemu mora plačevati RTV prispevek, ki konec koncev omogoča delovanje takšnih ljudi.
Sodeč po Šurčevem komentarju je mogoče sklepati, da ta tako kot večina levega političnega pola preprosto ne razume, čemu so pomembna spravna dejanja za katerega sta se odločila predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Matarella. Odločitev za položitev venca k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na Bazoviški fojbi je namreč simbolno dejanje, ki ima zelo velik pomen. S tem se namreč po besedah strokovnjaka za mednarodne odnose dr. Ernesta Petriča počasi odpravlja ostanke preteklosti v naših glavah. “Živimo namreč drug ob drugem in bomo še naprej živeli drug ob drugem.”
Na tem mestu je potrebno poudariti, da ima seveda vsakdo pravico do svojega lastnega mnenja. Vendarle pa je pri izražanju svojega stališča potrebno upoštevati kulturo dialoga. Predsednika republike označevati kot slinarja, medtem ko sam opravljaš službo, ki jo financirajo vsa slovenska gospodinjstva, je naravnost neokusno in nehigienično. Seveda se potem ni mogoče čuditi, če se na račun komuniciranja, kot je ta s strani Šurca, marsikdo jezi, čemu mora plačevati tolikšen prispevek za delovanje javne RTV SLO.
Člane stranke SDS označil kot rumeno-plave spake?!
Daleč od tega, da gre za edini žaljivi zapis novinarja Radia Slovenija v zadnjem času. Ta je namreč pod zapis Franca Keka, ki je objavil sliko iz Lepe ob znaku z napisom: “Lepena, dobrodošli”, komentiral: “Lepena? A se res še tako imenuje? Ko sem zadnjič tam videl rumeno-plave spake in druge gnusobe, sem mislil, da sem prišel v Grdeno…(ne Gardeno, da me ne bi Talijani!)”. Glede na to, da stranka SDS v Lepeni tradicionalno organizira poletni tabor, strankarske barve stranke pa so rumeno-modre, je povsem jasno kam pes taco moli. Naravnost neokusno je, da Šurc na simpatizerje in člane stranke SDS gleda kot na “rumeno-plave spake”, konec koncev so v financiranje javne RTV Slovenija primorana vsa gospodinjstva ne glede na politično prepričanost. Seveda ima vsak pravico do lastnega prepričanja, vseeno pa nihče nima pravice nekoga žaliti na podlagi politične pripadnosti. Konec koncev smo po Ustavi RS vsi enaki pred zakonom.
Šurc sicer z žaljivo retoriko do drugače mislečih ni pričel šele v letošnjem letu. Spomnimo. Ob izteku starega in začetku novega leta 2018 je namreč iz problematike arbitražnega sporazuma razpravo zasukal v povsem drugačno smer, in sicer legendi avtomobilističnega novinarstva Martinu Česnju je zabrusil: “kdo s’ pa ti? iz katere greznice s’ prilezu? novinar nis’, najbrž kakšen propagandistek. marš nazaj na gnoj.” Šurc je očitno primitiven tvit, namenjen nekdanjemu uredniku Avto Magazina Česnju, pozneje izbrisal in s tem očitno poskušal prikriti sledi svojega nekulturnega vedenja. A posnetek zaslona (“screenshot”) je vendarle pokazal, kakšne vrste novinar je zaposlen na javni RTV SLO.
Za Šurca je znano, da ta niti najmanj ni naklonjen aktualnemu predsedniku vlade. Že v prejšnjem mandatu je bil namreč ob novinarju Blažu Zgagi tudi soavtor novinarske peticije 571 zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jo je, kot ime zgovorno pove samo po sebi, podpisalo 571 novinarjev, ki so takratnega predsednika vlade Janšo obtožili domnevnega omejevanja medijske svobode. Za blatenje Janše je Šurc izkoriščal tudi nacionalni radio, saj je ta v radijski oddaji Labirinti sveta Janšo postavil ob bok nacističnemu voditelju Adolfu Hitlerju.
“Za takšno “kulturo” na RTV Slovenija plačate vsak mesec položnico in zberete preko 100 milijonov evrov na letno,” je na družabnem omrežju Twitter glede nedavnih zapisov Šurca kritično komentiral predsednik vlade Janez Janša. Ob splošnem nezadovoljstvu nad plačevanjem tolikšne višine RTV prispevka, žaljivi in primitivni komentarji le še prilivajo dodatno olje na ogenj. Mar je res tako utopično pričakovanje, da bi novinar, zaposlen v javni RTV SLO, predstavljal vzgled kulturnega načina obnašanja?
