Piše: Nova24tv.si
Na oktobrski redni seji DZ so poslanci premierju Robert Golobu naslovili kar nekaj vprašanj, poslanec SDS Franc Breznik pa mu je nalil čistega vina in ga postavil pred dejstva z očitkom, da njegova vlada izdatno financira nevladne organizacije, ki sodeč po pismu, ki ga je podpisalo več kot 40 nevladnih organizacij, podpirajo iranski režim, terorizem, spomnil pa ga je tudi na zadevo v zvezi s pranjem iranskega denarja, ki jo je preiskoval človek, ki danes sedi pod njegovo vlado.
Oktobrska redna seja DZ se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu. Odgovarjal je na vprašanja glede rasti ocene stroškov odprave posledic avgustovskih poplav, zdravstvene reforme, neusklajevanja socialnih transferjev in poziva Levice k priznanju Palestine kot samostojne države in k uvedbi sankcij zoper Izrael.
Breznik je uvodoma spomnil na grozovite posledice teroristične kampanje palestinske organizacije Hamas, vključno z množičnimi pomori civilistov, nato pa enoviti obsodbi teh zločinov, vključno z obsodbo predsednika vlade in zunanje ministrice. A obsodba v Sloveniji ni bila enoznačna. Sledilo je pismo poslance Levice Mateja T. Vatovca, ki je teroristični napad relativiziral in celo pozval k sankcijam zoper Izrael. “Temu je sledila organizacija protesta s strani štiridesetih nevladnih organizacij, ki zahtevajo takojšen umik podpore napadenemu Izraelu, kar posledično pomeni podporo teroristični skupini Hamas,” je bil jasen Breznik. Predsedniku vlade je zato zastavil dve bistveni vprašanji. Prvo, kako se opredeljuje do predloga koalicijske stranke Levica, da se prizna Palestino in se izvedejo sankcije zoper napadeni Izrael. Drugo, kako se opredeljuje do poziva nevladnih organizacij.
Breznik je spomnil, da je bila kandidatura Slovenije za Varnostni svet Združenih narodov eden redkih projektov, ki ga je vlada Roberta Goloba prevzela od prejšnje. K temu pa je dodal: Vi ste predsednik vlade države, ki bo s 1.1. 2024 začela svoj mandat, kot nestalna članica VS OZN, vaše mnenje šteje. Stopili ste v velike politične čevlje v mednarodnem in svetovnem prostoru, tukaj ni spuščanja megle”, je dejal poslanec SDS Franc Breznik, nato pokazal pismo 40 nevladnih organizacij, ki podpirajo iranski režim, Golobu pa očital, da jih izdatno financira.
Breznik mu je naštel kar nekaj listin, ki sankcionirajo tovrstna dejanja, ki jih počnejo nevladne organizacije, ki jih Golobova vlada financira, “ali je poboj 6 milijonov judov premalo?”, je komentiral Breznik, ki meni, da bi se morala Slovenija iz zgodovine in dejstev kaj naučili. “Ali imate vest, da prekinete financiranje skupin, ki podpirajo terorizem?”, je vprašal poslanec. Predsednika vlade je tudi vprašal, kako se opredeljuje do predloga koalicijske stranke Levica, da se prizna Palestino in da se izvedejo sankcije zoper Izrael, medtem, ko je bilo naslednje vprašanje, kako se opredeljuje “do nevladnih, ki jih izdatno financirate iz državnega proračuna in katere obsojajo Izrael in želijo priznanje Palestine?”
Ljudje še niso dobili pomoči
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je premierju zastavil vprašanje glede rasti ocene stroškov odprave posledic poplav, ki je iz prvotne ocene 500 milijonov evrov narasla na skoraj 10 milijard evrov. Na podlagi ocen, ki še niso dokončne, pa vlada že uvaja nove davčne obremenitve za ljudi in podjetja. “Vse to vzbuja dvome v iskrenost potez vlade in transparentnost porabe zbranih sredstev za popoplavno sanacijo,” je navedel v najavi vprašanja. Premierja bo zato vprašal, kdaj bosta znani končna ocena škode in finančna konstrukcija sanacije ter uvedbo katerih davkov še načrtuje vlada za izvedbo sanacije.
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je premierja vprašal, ali je od zdravstvene reforme že odstopil, glede na to, da naj bi po vladni časovnici s 1. januarjem 2024 začele veljati spremembe na področju digitalizacije zdravstva, reforme plačnega sistema ter družinske in urgentne medicine. Kot kaže, pa se ta časovnica ne bo uresničila, poleg tega pa vladi ostajata le dobri dve leti mandata.
Gre za socialni populizem
“Državljani in državljanke bodo kmalu na svojih žepih oziroma v obliki nižjih neto plač občutili, kaj pomeni socialni populizem“, je dejal Cigler Kralj, ki dodaja, da celo nova ministrica pravi, da je najbolje, da se to prilije kar v zdravstveni prispevek vseh zaposlenih in da se prispevek dvigne in to ob vseh obremenitvah, je dejal poslanec NSi. Golob je očitno njegovo vprašanje vzel kot napad, saj je arogantno odgovoril, da se mora zdravstvena reforma prepustiti stroki, ne pa da se o njej razpravlja v DZ. Pa vendar doslej rezultatov ni, sodeč po vseh denarnih obremenitvah s strani Golobove vlade. Golob je nadaljeval z izgovorom, da se »stvari ne da rešiti čez noč«. Golob je poudaril, da so ob nastopu njegove vlade napovedali »ambiciozen načrt, ki bo zahteval čas dveh mandatov«, priznal je, da so bili glede časovnic preveč ambiciozni in da so ugotovili, da “ekipa, ki je bila na zdrasvtvenem ministrstvu, ne izpolnjuje njihovih pričakovanj in prilčakovanj volivcev in volivk, zato so jo zamenjali”, je dejal Golob, ki pravi, da bo za uskladitev z novo ekipo potreben čas. “Zdravstveno zavarovanje smo preoblikovali, to je prvi korakk ukinitvi”, je nadaljeval Golob in dodal, da so zavestno prenesli zavarovanje iz privatnih na državno.
“Razumem, da je napad je najboljša obramba” je Cigler Kralj zabrusil Golobu in dodal, da sta se že nekajkrat tako gledala in poslušala na temo zdravstva in da mu je sam Golob rekel, da naj ga čimveč sprašuje in naj ga spodbuja delu. Golobu je očital, da so njegove besede prazne in da v NSi ne verjamejo, da je koncept javnega zdravstva dobro za ohranjanje koraka z modernim svetom.
Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je premierju zastavil vprašanje glede rasti ocene stroškov odprave posledic poplav, ki je iz prvotne ocene 500 milijonov evrov narasla na skoraj 10 milijard evrov. Na podlagi ocen, ki še niso dokončne, pa vlada že uvaja nove davčne obremenitve za ljudi in podjetja. “Vse to vzbuja dvome o iskrenosti potez vlade in transparentnost porabe zbranih sredstev za popoplavno sanacijo,” je navedel v najavi vprašanja. Premierja bo zato vprašal, kdaj bosta znani končna ocena škode in finančna konstrukcija sanacije ter uvedbo katerih davkov še načrtuje vlada za izvedbo sanacije.
