Renata Salecl je slovenska filozofinja, sociologinja, pravna teoretičarka, znana tudi kot bivša žena svetovno znanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka, ki, podobno kot njen bivši mož, ne skriva svojih levičarskih inklinacij. S čimer vsaj načeloma ni nič narobe. Za RTV Slovenijo pa je, iz pozicije znanstvenice, objektivne avtoritete, kot predstavnica Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, posnela izjavo, v kateri vrši levičarski agitprop proti vladi Janeza Janše. Kar pa je narobe.
V s strani davkoplačevalcev financirani objavi, torej tudi davkoplačevalcev, ki vlado podpirajo, kar je en nivo problematičnosti, je podala cel kup izjav, od katerih niti ena ni empirično in filozofsko neproblematična. Zadnja trditev je izgledala kot da z njo zaključuje niz trditev, ki naj bi akumulativno podpirale trditev o tem, da Slovenija potrebuje državno televizijo.
Oglas, ki se je vrtel takoj po intervjuju z Janezom Janšo, smo zasledili v čivku slovenske Twitter uporabnice Johance, sicer ga mnogi najbrž niti opazili ne bi. Predstavljajte si: to je podobno kot bi Nova24TV naredila intervju s Tanjo Fajon, takoj po intervjuju pa bi objavila proti Fajonovi in njeni hipotetični vladi naperjeni propagandni “spot”. Prepričani smo, da bi dušebrižniki in dežurni levičarski čuvaji desnice nemudoma bili na nogah.
Kaj pa so bile te trditve, ki jih je propagirala v objavi?
- Če je Janša na oblasti, mediji ne smejo kritizirati oblasti.
- Če je Janša na oblasti, iz radija in televizije izveste bore malo o znanosti.
- Če je Janša na oblasti, velja samo ena resnica.
- Če je Janša na oblasti, so predstavljeni v kulturi le vladi všečni umetniki.
- Kdor si v državi, kjer je na oblasti Janez Janša, ne želi živeti, naj podpira javno TV.
Komentar točke ena: Janez Janša in njemu bolj naklonjeni mediji nikoli niso trdili, da drugi mediji ne smejo kritizirati oblasti. Kar pa so trdili, je to, da mediji, tako ali drugače odvisni od davkoplačevalcev, neenakomerno kritizirajo le vlade Janeza Janše. In da je to narobe. Klasični primer podtikanja slamnatega moža.
Komentar točke dva: Ta trditev je problematična na večih nivojih. Prvi je, da se zdi, da Saleclova še živi v časih, ko ni bilo interneta in satelitske televizije in je informacije, ki jih lahko danes dobiš na internetu ali na drugih programih, ponujala le državna televizija. Drugi je, da Saleclova zlorablja dejstvo, da je trenutna vlada prisiljena rebalansirati proračun v smer “manj luksuza – več nujnega”, čeprav tudi tukaj ni empirično jasno ali ne zamenjuje kulture z znanostjo. Tretji je, da Saleclova očitno skuša perpetuirati predsodke do desnice, ki temeljijo na neresnicah, polresnicah in celo mitih o mračnem srednjem veku in sporu cerkve z znanostjo.
Komentar točke tri: Resnica je po definiciji samo ena. Ampak v primeru, da smo do Saleclove dobrohotni in dovolimo, da je v resnici mislila, da Janša ne dovoljuje drugačnih mnenj, stališč, prepričanj. Kot prvo, ponovno, to ne drži iz ničesar, kar Janez Janša govori ali počne. Drugo: njen oglas v končni posledici sporoča, da si ne želi drugačnih stališč ali pa le takšna, ki so njej povšeči.
Komentar točke štiri: Kot prvo: so leve vlade z zgodovino 17 let oblasti na 45 letno podlago počele kaj druga? Drugo: mar si levica ne prisvaja kulture in umetnosti in mar ne trdi, da desnica kulture sploh ne mara? Tretje: glede na monopol levice v med kulturniki, ki delajo na stroške davkoplačevalcev in glede na to, kaj Janša govori o kulturi, je smiselno reči, da Janša želi le bolj enakomerno porazdelitev med enimi in drugimi, ne oblasti nad kulturo. Morda pa Saleclova s tem Janši očita, da ima kriterije za to, kaj kultura, vredna davkoplačevalskih financ je. Saleclova kot mnogi na levici morda verjame, da jih ne smemo imeti. “Plačuj, desni kmetavz, kaj pa ti veš o kulturi!”
Komentar točke pet: Kot prvo: javna televizija ni enako državna televizija kot javno nasploh ni enako državno. Javno pomeni “za vse”, “obče dostopno”, to pa je lahko učinek zasledovanja zasebnih interesov v privatnem sektorju ali usklajevanja zasebnih in “javnih” interesov v državnem. Drugo: Videli smo, da upoštevaje stanje stvari, da imamo obče dostopni internet in satelitsko televizijo, nobena od zgornjih trditev, četudi bi bile resnične, ne bi niti kot akumuliran niz predstavljale zdravega argumenta za to, da Slovenija potrebuje državno televizijo. Videli pa smo tudi, da njene trditve v najslabšem primeru niso ne empirično ne filozofsko neproblematične.
Strinjamo se, da je v slovenski družbi premalo razprav o vseh zgornjih točkah in o problemih njenih trditev. Toda cenzorji, zaviralci razprav nismo na desnici, to ni Janez Janša. Zaviralci in cenzorji so na levici. In iz tega in ne samo iz tega vidika pa je potrebna tudi razprava o tem, ali lahko nekdo tako pristranski, na tak pristranski način, kot je in to počne Saleclova, zlorablja državne institucije, od znanstvenih (Pravna fakulteta; Inštitut za kriminologijo) – do kulturnih (nacionalka). Slovenski davkoplačevalec, to pa smo tudi volivci desnice, potrebuje družbeno pogodbo o teh stvareh, toda najrej potrebuje razpravo. Saleclova nam je ne bo dala. In to je javno povedala.
