Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Na zahtevo strank SDS in SMC se je v ponedeljek začela nujna seja Odbora za kulturo na temo lastništva medijev v Sloveniji in koncentraciji medijskega prostora. Kot najbolj problematično izpostavljajo koncentracijo medijev v povezavi z Martinom Odlazkom, ki je po navedbah SDS skupaj s svojimi družinskimi člani obvladuje več kot 60 različnih medijev. Čeprav lahko družba kakovostne medije oblikuje samo z zagotavljanjem pluralnosti v medijskem prostoru, so člani odbora iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levica sejo obstruirali z izgovorom češ, kako naj bi v celotni zadevi šlo za veliko farso. V opoziciji si očitno želijo samo enostranskih medijev, je kritično opozorila poslanka SDS Alenka Jeraj.
Odbor je ministrstvo za kulturo pozval, da naj pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala koncentracijo medijev. Po poročanju STA mu je tudi predlagal, da naj zagotovi sorazmernejšo razdelitev državnih sredstev za vsa področja medijskega ustvarjanja in razvoja ter naj opravi analizo stanja slovenskega medijskega prostora.
Ker opozicijo, ki je sejo obstruirala, tako moti delovanje našega medija – Nove24TV – je poslanka SDS Alenka Jeraj uvodoma opozorila, da je bil medij ustanovljen skladno z veljavno zakonodajo. Medijska koncentracija, o kateri je bilo na seji govora, pa je tista, ki je v neskladju z Zakonom o medijih. S tem namenom je bila tako sklicana nujna seja Odbora za kulturo. “Kakovostni mediji so nosilci kulture, njeni ustvarjalci in so nenadomestljivi kot izvajalci pravice javnosti do obveščenosti, pri razvijanju nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika, utrjevanju temeljnih družbenih vrednot, kot so človekove pravice, demokratičnost ter strpnost, za razvoj izobraževanja in znanosti, za uveljavljanje kulture javnega dialoga ter utrjevanja socialne in pravne države,” je poudarila.
Levica si želi enostranskih medijev
Po besedah Jerajeve lahko družba kakovostne medije oblikuje samo z zagotavljanjem pluralnosti v medijskem prostoru. “S tem imajo očitno največ težav v opoziciji, ki si želi samo enostranskih medijev,” je izpostavila in dodala, da je pomembno zavedanje, da je za uravnoteženost medijev nujna svoboda medijev, torej njihova avtonomija brez vpliva centrov moči. Opozorila je, da je v Sloveniji zaradi zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev in medijskih vsebin lastništvo medijev omejeno z Zakonom o medijih. “Poleg tega poročilo o medijskem pluralizmu v EU prinaša ugotovitve visokega tveganja na področju koncentracije medijev. Kar 75 odstotkov so namreč izmerili, 73 odstotkov pa pri komercialnem in lastniškem vplivu na medije.” To po besedah poslanke nakazuje na potrebo po boljšem nadzoru ustreznih organov, da bi se preprečilo sporne prevzeme ali združitve.
Slovenski medijski prostor izrazito enostranski
V Sloveniji je bilo opravljenih več raziskav medijskega prostora. V raziskavi iz leta 2002 je bilo s strani zavoda za oživitev civilne družbe ugotovljeno, da je slovenski medijski prostor v svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski. Torej, da podpira tranzicijsko levico. Po besedah Jerajeve so to politične stranke in skupine, ki so naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij.
Leta 2006 je Inštitut za strateške in razvojne analize v svoji raziskavi glede stanja medijskega pluralizma ugotovil, da kljub solidni strukturni razvitosti medijskega prostora obstaja precejšen deficit v smislu pomanjkljive mnenjske in nazorske diferenciacije in raznovrstnosti. Leta 2007 in 2008 so na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici v raziskavah o medijski svobodi in avtonomiji medijskega prostora ugotovili, da obstajajo pritiski na medije na način, da lahko v določenih primerih pomembno vplivajo na njihovo delovanje. Najbolj aktualno raziskavo je leta 2020 opravila Fakulteta za medije z naslovom Raziskava medijske krajine, kjer so ključne ugotovitve, da ima večina obravnavanih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto in da leva stališča prevladujejo pred desnimi.
.@AlenkaJerajSDS v odgovoru Domnu Saviču, @DrzavljanD: "V demokraciji je tako, da lahko medij ustanoviš skladno z zakonom. @Nova24TV in @Domovina_je sta medija, ki sta se ustanovila skladno z Zakonom o medijih. Hvala Bogu, da imamo kakšen medij, ki ni nagnjen v levo." pic.twitter.com/0sO6vMjDl1
— SDS (@strankaSDS) October 11, 2021
Z manevri prihaja do koncentracij, ki jih ne bi smelo biti
“Lastništvo medijev in koncentracija nedvomno vplivata na medijski pluralizem in svobodo medijev,” je kritično poudarila Jerajeva in dodala, da slovenska zakonodaja koncentracije medijev ne dovoljuje. “V zadnjih letih je z različnimi manevri prišlo do koncentracij, ki jih ne bi smelo biti. V Sloveniji so tako lastniki slovenski državljani ali tujci, ki pogosto nimajo nič z mediji in je njihova osnovna dejavnost vezana na druga področja (npr. gradbeništvo). Med lastniki najdemo že obsojene podjetnike, razne sklade iz tujine, pri mnogih pa je lastništvo skrito.”
Odlazkova medijska hobotnica je primer združevanja tiska, radia in televizije, kar pa Zakon o medijih prepoveduje
Poslanka je omenila, da ta teden v Slovenijo prihaja delegacija Evropskega parlamenta, ki jo zanima tudi stanje medijev. “Prav je, da vedo, da ima posameznik v naši državi v lasti 60 medijev, radiev in televizij, čeprav vse to zakon o medijih prepoveduje,” je poudarila. Največja koncentracija medijev se pojavlja v povezavi z Martinom Odlazkom, ki je bil obsojen zaradi izkoriščanja invalidov. “Ocenjujemo, da pristojni organi ne delujejo skladno z zakonodajo oziroma zadeve ne problematizirajo, saj sicer v vseh teh letih do takšne koncentracije ne bi prišlo,” je kritično izpostavila Jerajeva.
Odlazek skupaj s svojimi družinskimi člani, torej povezanimi osebami, obvladuje več kot 60 različnih medijev. Družba Salomon d.o.o. je največje podjetje v skupini Media24. Družina Odlazek jo obvladuje prek Eurofita, družinskega podjetja, ki je v lasti Martina Odlazka in njegovih otrok. Pomemben del lastništva podjetja Salomon d.o.o (45,39 odstotka) je bil pred leti zaradi propada tiskarne Krater prenesen na Družbo za upravljanje terjatev bank. To pomeni v neposredno lastništvo vseh državljank in državljanov. “Martin Odlazek tako vrsto leto svoj medijski imperij gradi na združevanju dejavnosti tiska, radia in televizije. Od leta 2018 se zanima za nakup Večera. Ministrstvo za kulturo je tedaj izdalo predhodno soglasje za združitev v skupnem izdajateljskem podjetju, a o napovedani združitvi bi morala odločati tudi Agencija za varstvo konkurence,” je kritično izpostavila poslanka.
Kot je znano, je Odlazek kupil tudi Primorske novice, je lastnik Dolenjskega lista, revije Reporter, številnih drugih revij in radijskih postaj, kar je razvidno tudi iz medijske hobotnice, objavljene v spodnji fotografiji. Poslanka Jeraj je opozorila, da se kršenju zakonodaje izognejo tako, da medijev ne izdaja eno samo podjetje. “To bi bilo namreč očitno nezakonito in bi se lahko pravočasno ustavilo. Tako je več kot deset različnih izdajateljev, ki so prepleteni v kompleksno lastniško mrežo, ki jo nadzoruje en ključni lastnik. To je Martin Odlazek in njegovi družinski člani.”
Javna agencija RS za varstvo konkurence ne ukrepa
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je spregovorila o škodljivih medijskih koncentracijah. “Opozoriti želimo na vedno bolj zaskrbljujoče dogajanje na medijskem trgu, ki predstavlja resno tveganje za nastanek škodljivih medijskih koncentracij.” Povedala je, da so v zvezi s tem kar nekajkrat pisali tudi Javni agenciji RS za varstvo konkurence. “Žal ugotavljamo, da se situacija od takrat ni izboljšala. Tako smo še vedno priča medijskim prevzemom, povezovanjem in drugim oblikam medijskih koncentracij, ki niso bila priglašena pristojnim organom. Tako smo priča nedovoljenim lastniškim povezavam,” je opozorila kritično.
📽[VIDEO] Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc v @Drzavnizbor o škodljivih medijskih koncentracijah. pic.twitter.com/pKqKNpSuzT
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) October 12, 2021
Direktorica direktorata za medije Uršula Menih Dokl je poudarila, da se problematike na področju lastniških koncentracij medijev zavedajo in zanje aktivno iščejo rešitve. “Prav zato smo lani predlagali spremembe zakona o medijih,” je dodala. O lastniških koncentracijah na področju distribucije tiska je spregovoril svetovalec ministra za kulturo Miro Petek, kar si lahko podrobneje ogledate na spodnji povezavi.
📽[VIDEO] Svetovalec ministra za kulturo Miro Petek v @Drzavnizbor o lastniških koncentracijah na področju tiska. pic.twitter.com/JE5RM7FIMM
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) October 12, 2021
Koncentracija medijev vodi k dominantnosti levičarskih idej
Borut Rončević iz Fakultete za uporabne družbene študije – FUDŠ je spregovoril o študiji o neuravnoteženem medijskem prostoru in poudaril, da imamo opravka z zelo izrazito idejno koncentracijo in ta koncentracija je takšne narave, da vodi k dominantnosti levičarskih idej v medijskem prostoru. “To velja tako za zasebne medije kot za nacionalno RTV Slovenija, kar pa je popolnoma neustrezno tudi z vidika misije te hiše. Koncentracija, o kateri je sedaj govora, je samo del tega boja za ohranitev in utrjevanje idejne koncentracije,” je izpostavil.
Odlazkov imperij so podcenjevali
Lastnik spletnega portala Požareport Bojan Požar je bil kritičen zaradi obstrukcije s strani opozicije. “Vsak normalen politik bi moral vedeti, da so mediji tako velika zadeva v vsaki državi in da se takšna koncentracija medijev, tukaj konkretno Odlazka, lahko čez noč spremeni. Ko je vsa medijska struktura in medijsko lastništvo skoncentrirana v enem človeku, je povsem mogoče, da v nekem momentu pride do spremembe njegove politike in mediji s tem preidejo v drugo politično opcijo. Menim, da bi se morala tudi opozicija zavedati resnosti problema koncentracije medijev. Pomembna je vsebina. Vedeti morate, da uredniško politiko medijev določa izključno lastnik,” je bil jasen. Požar je prepričan, da bi moralo biti lastništvo medijev jasno, saj je le lastnik tisti, ki določa uredniško politiko. Prepričan je, da so doslej “podcenjevali Odlazkov imperij”, in izpostavil državno financiranje teh medijev, kot velik problem pa vidi tudi monopol komercialne televizije POP TV predvsem na področju oglaševanja.
