Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Ob tretjem dokumentiranem primeru cenzure letošnjem letu, ko zaradi posegov politikov in vplivnih osebnosti niso bili objavljeni novinarski članki je protest objavilo Združenje novinarjev in publicistov (ZNP).
V nobenem od teh posegov odgovorni uredniki niti poskusili niso predstaviti razumnih uredniških razlogov za prepoved objave, ki bi tudi lahko obstajali (pornografija, pozivanje k nasilju…).
Po Erženovi in Kosovi, po Žištovi in Grošlju je zadelo še Požarja. Že prej sem cenzuro občutil na lastni koži.
ZNP je manjša od dveh novinarskih organizacij v državi, večje je društvo novinarjev Slovenije, ki pa molči. Na nenavadno odločitev vodstva Planet TV, da ne bodo objavil intervjuja Bojana Požarja s premierjevim svetovalcem Milošem Milovićem, ko je moral prejšnji teden v zapor, se je ZNP odzvala tako:
“V Združenju novinarjev in publicistom obsojamo cenzuro, do katere je prišlo z neobjavo intervjuja, ki ga je s Milošem Njegoslavom Milovićem opravil Bojan Požar in naj bi obremenjeval Aleksandra Čeferina. Natančnih razlogov, zakaj je prišlo do odločitve Planet TV, da intervjuja ne bodo predvajali, v združenju sicer ne poznamo, vendar nasprotujemo vsakršni cenzuri, v kolikor zanjo ni res tehtnega razloga. Obrazložitev televizije, da intervjuja ne bo objavila, ker da je bil podoben intervju pred časom že objavljen na Nova24TV, ne prepriča, posebej ker je bil intervju objavljen že spomladi. Pravi razlogi zato verjetno tičijo drugje in dobro bi bilo, da jih televizija pojasni javnosti. Neobjava intervjuja, ki je bil že opravljen, ni v skladu z načeli novinarske etike.”
Podobno so članek o ozadju obsodbe Milovića Damijane Žišt in Mateja Grošlja pred tem umaknili že na Večeru, ki je v lasti družine smetarsko medijskega takjuna Martina Odlazka. Na Delu pa so v začetku leta cenzurirali pogovor, ki sta ga že opravili Barbara Eržen in Suzana Kos s poslanko Mojco Pašek Šetinc, ki so jo pred tem vrgli iz stranke Svoboda. V mediju, ki ga lastniško s pomočjo Kolektorja iz Idrije obvladuje Stojan Petrič so objavo intervjuja verjetno preprečili zaradi tega, ker bi lahko škodovalo vladajoči Svobodi, ki lahko vpliva na posle, od katerih je odvisen Kolektor, ki je tudi veliko gradbeno podjetje.
Da je cenzura postala običajna stvar, pa se je pokazalo tudi v primeru, ki sem ga osebno okusil, ko je na Siol.net novi odgovorni urednik Mihael Šuštaršič, ki ga je po tem, ko je vlada Roberta Goloba predčasno zamenjala vrh SDH, Telekoma in TSmedie in sem se posledično moral predčasno umakniti kot odgovorni urednik, izbrala generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković, na portalu ljudem onemogočil dostop do moje kolumne o za vladne stranke nerodni aferi Radiator, ki je bila objavljena, ko sem še bil urednik. Da kolumno, ki jo je prebralo že veliko število ljudi, “umika”, me Šuštaršič še obvestil ni. Razlog bi naj bil, ker sem razkril povezavo voditelja TVS in borca za menjave na RTVS Saša Krajnca s funkcionarjem Levice na vrhu ministrstva za kulturo Tonijem Tovornikom, to ministrstvo je projekt političnih čistk na RTVS s spremembo zakonodaje vodilo. Kolumna je bila sicer še o širših spregah vladajočih politikov in novinarjev, tudi tistih iz društva novinarjev. Častno razsodišče društva novinarjev je pozneje odločilo, da Šuštaršičev poseg ni bil kršitev kodeksa, čeprav kodeks umike tekstov za nazaj in posege vanje mimo avtorjev absolutno prepoveduje. V času Svobode, je pokazala razsodba, se povezav med novinarji in vladajočimi politiki ne sme razkrivati. V normalnih časih so novinarji konflikte interesov dolžni razkriti sami. Kodeks novinarske etike pravi:
Cenzurirana je bila kolumna z naslovom “Posilstva in droge afere radiator”. Krajnc in Tovornik sta bila v preteklosti sodelavca in prijatelja. Na članek je bilo več kot sto komentarjev bralcev. Danes niso več mogoči. Novi odgovorni urednik Šuštaršič je tudi odzive bralcev onemogočil, ker so ga bralci precej kritizirali zaradi preveč provladne uredniške politike.
Tudi takšne kritike se po novem v naši državi onemogoči.
