Svet NIJZ za novega direktorja izbral Milana Kreka; Krek pred časom za Demokracijo: Nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Človeštvo mora iti naprej, se razvijati in vpeljevati nove tehnologije.

V nadaljevanju objavljamo intervju z Milanom Krekom, ki je bil prvotno objavljen v Demokraciji 16. aprila, kjer je Krek povedal nasledmje:

DEMOKRACIJA: Gospod Krek, začniva pogovor malo drugače, kot bi pričakovali. Ko ste v času epidemije novega koronavirusa kot predstavnik NIJZ stopili v ospredje, se je na vas vsul plaz pohval in kritik. Sama sem poznala vaše izjave v zvezi z drugačno epidemijo, epidemijo prepovedanih drog pri nas in v svetu. Spomnim se, da ste 2018 izjavili, da imamo v Sloveniji kokainsko epidemijo. Je ta v zadnjih dveh letih kaj pojenjala?

KREK: Ne, žal ni pojenjala. Kokain je še vedno ena najpomembnejših drog v EU in tudi v Sloveniji. Predstavlja velik delež črnega trga z drogami. Danes se dobi tudi prek temnega spleta. V Evropo prihaja prek pristanišč in verjetno tudi prek koprskega, saj so ga cariniki in policisti tam že zasegli. V zadnjih letih opažamo veliko več smrti zaradi kokaina in tudi višjo čistost kokaina na ulici, kar je seveda nevarno za predoziranje z njim. Napoved ni rožnata. Produkcija kokaina v Južni Ameriki se povečuje, povečuje se tudi vnos kokaina v države članice EU in kokain bo še dolgo časa velik problem Evrope tako na varnostnem kot tudi javnozdravstvenem področju.

DEMOKRACIJA: Ali epidemija COVID-19 vpliva na uživalce prepovedanih drog? Ali NIJZ opaža kakšne spremembe na tem področju?

KREK: Seveda, COVID-19 predstavlja veliko nevarnost za uporabnike prepovedanih drog. Kot veste, imajo uporabniki drog tudi zaradi življenjskih razmer, v kakršnih živijo, slabši imunski odgovor, kar temu virusu ugaja, ker ga okuženi ne more tako hitro zavrniti kot osebe z zdravim imunskim odgovorom. Poleg tega so redni uporabniki drog pogosto odrinjeni na rob družbe, med brezdomce in ljudi, ki jih družba avtomatsko izloča iz učnega in delovnega procesa. Živijo v slabih razmerah in velikokrat končajo kot brezdomci, zato so temu virusu še bolj izpostavljeni kot ljudje, ki se imajo kam umakniti (v stanovanja). Mi delamo aktivno s programi, ki se ukvarjajo s to populacijo. Zagotovili smo jim dovolj razkužil in pred dnevi nam je uspelo kupiti tudi maske. Dnevno smo v stiku s programi pomoči uporabnikom drog in pomagamo jim, kolikor le moremo. Pacienti dobijo zdaj zdravila za domov, da ne prihajajo vsak dan v centre za zdravljenje odvisnosti in se ne izpostavljajo po nepotrebnem okužbi.  Tudi Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je pripravil navodila za programe in države glede uporabnikov drog in bolezni COVID-19.

DEMOKRACIJA: Zakaj sem povezala ti dve epidemiji, če lahko tako rečem? Kritiki vam namreč očitajo, da ste vi zdaj končno politično korektna oseba iz NIJZ, ki všečno poroča o stanju glede COVID-19 in sprejetih ukrepov pri nas. K temu radi dodajo tudi očitek, če navedem tvit Andraža Hafnerja: »Milan Krek se je pred časom javno zlagal tudi, ‘da se CBD v telesu spremeni v THC’, in ostal na položaju.« Kaj jim odgovarjate glede na to, da ne uporabljate Twitterja.

KREK: Res je, nimam časa tvitati in tudi ne spremljam zapisov na njem. O CBD smo govorili tedaj, ko so se v literaturi pojavili članki, ki so potrjevali hipotezo, da bi se lahko tudi v človekovem telesu CBD spremenil v aktivni THC. Iz previdnostnega principa se v javnem zdravstvu v takem primeru odločimo za zaščito človeka in seveda povemo, da je mogoče, da se lahko CBD v telesu človeka pretvori v THC, čeravno nismo v to čisto prepričani, kar je seveda v določenem delu zainteresirane populacije povzročilo različne žalitve, ki sem jih dobival v javnosti, češ da sem lagal. Jaz sem pa samo opozoril na možnost, nič drugega, nisem trdil, da to velja, le rekel sem, naj bodo ljudje pozorni, kajti če bi teorija nekaterih res obveljala tudi v praksi, bi lahko človek izgubil tudi delo, ker bi bil THC pozitiven po uživanju CBD. Po tem času je o tem bilo narejenih še več raziskav, ki niso mogle potrditi da bi se CBD v človeškem telesu pretvarjal v THC, a tudi ena, ki je pri uporabnikih CBD našla THC v možganih. Vsi raziskovalci seveda povejo, da to velja pod pogoji, ki so jih oni uporabili v raziskavi. Torej v znanosti ni večnih resnic, edina resnica je, da moramo vedno računati na napredek in spremembe. Kaj in kako se bo ta zgodba končala, bo povedala prihodnost. Danes, po nekaj letih raziskav, velja prepričanje, da se CBD v človeškem telesu ne pretvarja v THC. Sedaj ni več treba uporabiti previdnostnega principa.

DEMOKRACIJA: Če se zdaj osrediniva na epidemijo COVID-19. Zakaj ste ocenili, da smo z ukrepi, ki jih je sprejela Janševa vlada, preprečili smrt 90.000 prebivalcem Slovenije? Razložite bralcem, od kod ta, zame, velika številka. Veste, koliko je to? Približno toliko, kot jih živi v Mariboru, da si laže predstavljamo.

KREK: Tu gre spet za interpretacijo podatkov in mojih besed. Ne jaz, ampak matematiki so izračunali, da če bi virus spustili v slovensko populacijo brez predhodnih ukrepov, seznanjanja javnosti itn., skratka, če bi se delali, kot da ga ni, bi se zelo hitro razširil in v nekaj mesecih okužil večino prebivalcev Slovenije. Potem pa smo primerjali različne izračune glede na število ljudi, ki jih posameznik lahko okuži, in dobili kot najslabšo varianto 90.000 mrtvih. Ampak ne samo zaradi virusa, ampak tudi zaradi nezmožnosti zdravstva, da bi reševalo življenja. Hkrati pa smo tudi ugotovili, da imamo, če se zmanjša mobilnost prebivalstva in se število prenosov okužbe zelo zmanjša, lahko podaljšano epidemijo, ki bo trajala nekaj let in zelo malo mrtvih na leto, okoli 100–150 ljudi. No, zato je bil ukrep nove vlade tako pomemben. Tistim, ki se spoznajo na matematiko, so ti podatki jasni, seveda pa so za vse druge šokantni. Toda mislim, da je prav, da izvejo ljudje tudi slabe podatke, da razumejo, zakaj se je treba držati na primer varnostne razdalje, nositi masko v avtobusu, ko bo začel spet voziti itn. Mnogi v Sloveniji še vedno podcenjujejo ta virus in tem je treba povedati, naj nehajo s tem početjem, ker ogrožajo vse, tudi sebe.    

DEMOKRACIJA: Pogovor nastaja v času velike noči. Kaj bo odločilno vplivalo na potek epidemije po praznikih?

KREK: Takole bi rekel: ne samo velika noč, vsak dan je pomemben. Če zmanjšamo medsebojno komunikacijo, zapremo šole itn., virusu onemogočimo, da se širi s človeka na človeka, če se ta seveda vede tako, da virus ne more preiti s človeka na človeka. Prazniki so čas druženja in obiskovanja, zato se bojimo, da bi se ljudje v teh dneh obnašali bolj sproščeno in bi imeli zato posledice, ki bodo vidne čez 10 dni. Upam samo, da so ljudje končno dojeli, da gre za resen problem, ki je neviden in vseskozi navzoč med nami in da je sprememba vedenja tisto, kar nas najbolj varuje pred okužbo. 

DEMOKRACIJA: Vpliva na potek epidemije COVID-19 tudi vreme? Ali bolje, ali vpliva temperatura zraka na sam virus?

KREK: Raziskave na Kitajskem so pokazale, da so bila bolj prizadeta tista mesta, ki so imela bolj onesnažen zrak, in mesta, kjer je bila temperatura nižja. Toda to so šele prve raziskave in to moramo vse še potrditi. Mi bi bili veseli, če bi visoke poletne temperature ustavile širitev virusa, toda to bomo šele videli v prihodnjih mesecih. Do sedaj še nimamo dokazov, da poletni čas z visokimi temperaturami ustavlja širjenje virusa.

DEMOKRACIJA: Povejte še enkrat za naše bralce, med katerimi je verjetno veliko tistih, za katere stroka pravi, da sodijo v rizično skupino, zakaj se ni pametno sprehajati po tržnici brez maske in rokavic, če malo posplošim. Zakaj so na udaru domovi za starejše?

KREK: Na udaru so domovi predvsem zato, ker živijo sterejši v skupnosti, kjer se med seboj družijo, rokujejo, skupaj zajtrkujejo v jedilnici, se včasih tudi objemajo in s tem ustvarjajo osnovne pogoje, da se virus prenese. Domovi so tudi nevarni za prenos virusa z okuženih površin in tudi prek daril, ki jih prinesejo sorodniki, saj se virus nekaj dni obdrži tudi na površini posameznih predmetov. Ker človek pokaže klinične znake šele nekaj dni po infekciji, do tedaj okužuje vse okoli sebe, ne da bi to vedel. In v domovih je zelo preprosto narediti za virusu ugodne razmere.

DEMOKRACIJA: Je bolezen COVID-19 podobna virusni pljučnici?

KREK: Ja, podobna je virusni pljučnici. Običajno prizadene obe pljučni krili in obolela pljuča ne morejo več dovajati dovolj kisika, ki ga telo potrebuje, zato tem bolnikom pomagamo z respiratorji.

DEMOKRACIJA: Kdaj pričakujete, da bodo strokovnjaki razvili zdravilo? Mora to biti prav v obliki cepiva? Kakšni zdravili sta klorokin in hidroksiklorokin? Sta učinkoviti?

Na ta vprašanja težko odgovarjam, ker nisem klinik. Toda vsi pričakujemo, da bomo čim prej prišli do učinkovitega cepiva. Lepo bi bilo, da bi prišli v nekaj mesecih, a kaže, da je ta želja težko uresničljiva. Uporablja se cela vrsta že obstoječih zdravil, ki so dala nekatere dobre rezultate.

DEMOKRACIJA: Kako močno je epidemija presenetila slovenske bolnišnice, pa ne samo glede zaščitne opreme, ampak tudi usposobljenosti zdravniškega kadra? Kaj se lahko naučimo iz tega?

KREK: Mislim, da nas ni presenetila. Nekaj težav smo imeli z zaščitno opremo in respiratorji, a se je to zelo hitro s pomočjo Civilne zaščite in vlade uredilo. Sicer pa so bolnišnice pričakale epidemijo pripravljene. Pripravljene so tudi rezervne postelje, če bi prišlo do hitre rasti števila okuženih. Kadrovski resursi pa so v zdravstvu vedno omejeni, zato se tudi trudimo, da bi epidemijo nadzorovali.

DEMOKRACIJA: Ste specialist za javno zdravje, kamor sodi tudi duševno zdravje. Kakšne so ali bodo posledice epidemije COVID-19 na duševno zdravje prebivalcev Slovenije? Bomo postali bolj povezani in manj odtujeni?

KREK: Vsekakor. Take življenjske razmere vplivajo tudi na duševno zdravje človeka, zato smo tudi takoj na začetku epidemije ponudili brezplačna svetovanja za ljudi v stiski. Vsaka nesreča tudi povezuje ljudi, ker ljudje kaj hitro spoznajo, da so varnejši v skupnosti kot zunaj nje. Ta skupnost je v tem trenutku poskrbela za veliko ljudi, zagotovila jim je dohodek, prostovoljci nekaterim prinašajo hrano na dom itn. Veliko bolj smo se povezali in tudi v družinah imajo več časa za otroke in za družinske člane, ki imajo različne zdravstvene težave.

DEMOKRACIJA: Zanimivo je tudi spremljati učenje otrok, ki morajo biti drugače disciplinirani kot v normalnih razmerah. Ali gre pri tem tudi za test, da bi bilo lahko manj klasičnega poučevanja?

KREK: Na tem področju pa bo epidemija naredila veliko novega. Pedagoški delavci so morali sprejeti nov način poučevanja, ki ga do sedaj niso pogosto prakticirali, ker preprosto to ni bilo potrebno. Pokazalo pa se je, da se da veliko snovi obdelati tudi prek internetne povezave. Morda bomo po koncu epidemije imeli čisto drugačno šolo, ki bo bolj temeljila na internetnem učenju.

DEMOKRACIJA: Bo COVID-19 povzročil večjo odvisnost od spleta, igranja videoigric ipd., če predpostavimo, da ta že zdaj obstaja? Ne nazadnje tudi odvisnost od alkohola, saj si radi razkužujemo grlo. Ali pa bo v ljudeh povzročil večjo željo po gibanju, druženju, zdravem življenju?

KREK: Predvsem slednje. Ljudje bodo v praksi spoznali, da se splača vlagati v zdravje. Ne bo več odvisnosti, ker morajo ljudje sedaj uporabljati računalnike za druga, resnejša opravila, kot je plačevanje računov prek neta, učenje prek neta, delo prek neta. Računalnik je dobil poleg zabavne vloge sedaj čisto prave, resne dejavnosti, ki so za človeka pomembne. Mislim celo, da bomo spremenili odnos do računalnika in ga v prihodnosti veliko bolj uporabljali.

DEMOKRACIJA: Ali se zaradi samoizolacije pričakuje porast kakšnih drugih bolezni, kot sta na primer debelost in diabetes?

KREK: Če ljudem ne bi dolgo časa omogočili pregledov pri specialistih, bi lahko imeli tudi škodo, vendar za to ta čas ni bojazni, ker se vse zdravstvene ustanove in koncesionarji pripravljajo na nov način dela z bolniki. Tudi tega ni mogoče čez noč postaviti, ampak samo z zelo premišljeno analizo stanja in vzpostavitvijo novih pogojev dela, ki bodo varovali tako bolnika kot zdravstveno osebje.

DEMOKRACIJA: Kaj pa finančno zdravje ljudi, ki tudi vpliva na javno zdravstvo? Kakšne posledice lahko pričakujemo?

KREK: Približuje se recesija in življenje se bo verjetno malo poslabšalo v smislu življenjskega standarda, bivanja in prehranjevanja. To bi lahko na dolgi rok imelo negativne posledice. Toda če bomo znali na pameten način obvladati to krizo, se ne bojim, da bi imeli izredno velike posledice. Tu ima veliko vlogo vlada, ki mora celostno pogledati to področje in ga urejati tako, da bodo ljudje imeli čim manj posledic na svojem zdravju. Prvi sveženj vladnih ukrepov na tem področju je dober in pokriva tako rekoč vsa področja.

DEMOKRACIJA: Ali po vašem mnenju Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pod vodstvom dr. Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa upravičuje svoje ime v primeru pandemije COVID-19?

KREK: Veste, Svetovna zdravstvena organizacija je velika organizacija, ki mora, preden izda svoja stališča, opraviti posvetovanja z velikim številom strokovnjakov, zato se morda malo kasneje odzove, a takrat z usklajenimi predlogi, ki veljajo za ves svet. Mi smo razvita zahodna demokratična država z veliko znanja na področju zdravja in znamo brati literaturo in spremljamo stanje v svetu, zato lahko tudi na podlagi svoje presoje sprejemamo ukrepe.

DEMOKRACIJA: Kakšni bomo izšli iz pandemije? Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger verjame, da bo pandemija koronavirusa za vedno spremenila svetovno ureditev.

KREK: Jaz tole epidemijo primerjam z epidemijo aidsa. Nikoli ne bo več tako, kot je bilo, in to je do neke mere tudi prav; človeštvo mora iti naprej, se razvijati in vpeljevati nove tehnologije. Prav gotovo bomo drugače komunicirali, rokovanje ne bo več zaželeno in morali bomo biti pozorni na to, s kom in kako se družimo. Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo s potovanji, kajti samo en okužen potnik v letalu lahko okuži veliko potnikov. Kako bo z javnim prevozom? Kaj bo s šolami, ali bomo zmanjšali število razredov? Bomo več delali prek neta in na domu?

»Prav gotovo bomo drugače komunicirali, rokovanje ne bo več zaželeno in morali bomo biti pozorni na to, s kom in kako se družimo.«

Biografija

Milan Krek je bil rojen 11. 6. 1956 v Ljubljani, kjer je v rednem času končal osnovno šolo v Mostah in gimnazijo na Viču. Potem se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, smer splošna medicina. Po končanem študiju se je preselil na Obalo, kjer je začel svoje delo v ZD Piran, nadaljeval v ZD Koper in v letu 1986 sprejel delovno mesto direktorja ZD Piran. Potem je bil imenovan za predsednika poslovodnega organa Zdravstvenega centra Koper. V času njegovega vodenja so reorganizirali primorsko zdravstvo tako, da so dotedanji tozdi postali samostojni pravni subjekti. Po reorganizaciji Zdravstvenega centra Koper se je zaposlil v Zavodu za socialno medicino in higieno, kjer je postal vodja oddelka za socialno medicino. Ob dejstvu, da se je ravno tedaj začela pospešeno razvijati epidemija odvisnosti od prepovedanih drog, je v zavodu leta 1991 razvil dispanzersko metodo dela z odvisnimi od drog in uvedel sodobno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Kot progresivnega zdravnika ga je tedanja vlada vključila v odbor za odvisnosti, kateremu je predsedoval in bil hkrati kot predsedujoči tudi član Sveta za zdravje pri Vladi RS. Od 1994 do 1998 je bil vodja izobraževalnega programa, ki ga financira UNODCP na Dunaju. Leta 1998 je bil imenovan za direktorja vladnega urada za droge, ki ga je vodil vse do njegove ukinitve leta 2004. Leta 2000 je postal specialist socialne medicine in se vključil v pedagoško delo na katedri za javno zdravje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je postal asistent. V tem času je obiskoval štiriletni študij sistemske družinske terapije na katedri za psihiatrijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti. Na katedri za javno zdravje je še danes zunanji strokovni sodelavec in ta čas tudi vključen v drugi letnik doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani. Po prenehanju delovanja Urada Vlade RS za droge je postal direktor urada za droge na ministrstvu za zdravje. Leta 2006 je odšel z ministrstva za zdravje in zasedel mesto direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. Od leta 2008 je vodja kontaktne točke za področje drog kot dela sistema mreže REITOX, ki ga vodi agencija za droge iz Lizbone (EMCDDA). Znova se je vključil v delo horizontalne skupine za droge v Svetu EU in sedaj vodi priprave za predsedovanje na tem področju. Zdaj vsak dan analizira stanje na področju epidemije COVID-19 in jih pošlje odločevalcem. Je pa tudi vodja območne enote NIJZ v Kopru.

popravljeno