Dvoličnost opozicijskih strank SD in Levica je več kot očitna. Po eni strani srdito zagovarjajo vladavino prava in človekove pravice, a po drugi strani se zdi, da si ne ženejo k srcu zastrupitve ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je bil žrtev avtokratskega režima v svoji domovini. Franci Kindlhofer, sicer žrtev Titoizma in eden izmed internirancev v nekdanjem taborišču Petriček za otroke, je ob tem na družbenih omrežjih pomenljivo zapisal: “Vprašanje SD in Levici: Kdaj bodo protesti pred rusko ambasado zaradi zastrupitve Aleksandra Navalnega, da se pridružimo.” Morda pa je že čas, da Socialni demokrati preidejo od besed k dejanjem in pokažejo, da so kaj več kot le fosilna ostalina svinčenih let.
V javnost so prišle informacije, da je bil ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni zastrupljen, vendar pa Kremelj ne vidi nikakršnih razlogov za obtoževanje Rusije. To je danes za javnost sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Ob tem je Zahod tudi pozval naj se vzdrži prehitrih sodb ter vnovič pozval tako Nemčijo kot tudi Evropo, da bi se glede tega vprašanja pogovarjali. Peskov je obenem Evropo posvaril pred tem, da bi sprejemala kakšne nove sankcije proti Rusiji. Rusi tudi ne vidijo razlogov, da bi se o sankcijah sploh pogovarjali. Obenem so še prepričani, da od zastrupitve nihče nima koristi, poroča STA.
Peskov je ob tem še poudaril, da tudi Rusija skuša preiskati celotno zadevo. Nemške oblasti so namreč včeraj za javnost sporočile, da so s pomočjo testiranj pridobili jasne dokaze, da so v Rusiji Navalnega zastrupili s kemičnim živčnim strupom. V njegovem telesu so namreč potrdili sledi ruskega strupa iz skupine novičok. Kanclerka Zvezne republike Nemčije Angela Merkel je potem, ko so bili rezultati objavljeni, od Rusije zahtevala, da pojasni nastalo situacijo. Merklova namreč meni, da je šlo za poskus zločinskega utišanja opozicijskega voditelja. Rusijo pa zločina obtožujejo tudi številne druge zahodne države. Navalnega so sicer 22. avgusta iz Rusije prepeljali v Nemčijo, kjer je na zdravljenju.
Ob tem se pričakuje, da bi v strankah kot sta SD in Levica, ki sta eni najbolj srditih bork za človekove pravice in demokracijo, povzdignili glas in organizirali proteste pred ruskim veleposlaništvom. Razlog za odlašanje se verjetno skriva v tem, da zlasti med stranko SD in ruskimi interesi obstaja močna, sumljiva, celo nezdrava simbioza. Naj le navedemo primer iz leta 2018, ko je ves civilizirani zahodni svet izganjal ruske diplomate, ker se je zgodil še en podoben primer zastrupitve na britanskih tleh, s čimer so mnoge države izražale solidarnost z Veliko Britanijo. Izgon ruskih diplomatov bi bila pričakovana poteza tudi za Slovenijo glede na to, da je ta članica zavezništva Nato in EU. A proruska politika, v slogu nekdanjih neuvrščenih, je več kot očitno blizu stranki SD, saj se je predsednik stranke Dejan Židan javno postavil v bran ruskim diplomatom.
Vzoru Židana pa je sledil tudi podmladek stranke Mladi forum, ki se je oglasil na Veleposlaništvu Ruske federacije in se sestal s tedanjim ruskim veleposlanikom v Sloveniji Dokujem Zavgajevom, ki ga mednarodna javnost obtožuje celo sokrivde vojnih zločinov nad Čečeni med rusko-čečensko vojno. Se pa v stranki SD in Levici zelo radi pritožujejo, ko gre za povezovanje Slovenije z državami Višegrajske četverice, ki so vse po vrsti članice EU in zveze Nato, z izgovorom, da gre za države, ki ne spoštujejo človekovih pravic in vladavine prava. Vendar je dvoličnost razumljiva, če vemo, da so v Slovenijo, v času levih vlad, močno prodrle ruske mafijske lovke. Zunanja politika naše države, se je z vlado Boruta Pahorja začela pomikati proti Vzhodu, z vladama Alenke Bratušek in Mira Cerarja pa se je zunanjepolitični kompas dokončno preusmeril na Vzhod – tja, kjer vladajo despoti in oligarhi. Njihovi vojaki so celo paradirali sredi Ljubljane, kar je škandal, ki ga mednarodna skupnost ne bo kar tako pozabila.
