Uradna zgodovina nas uči, da je srbski podpolkovnik Stevan Švabić po končani vojni leta 1918 ustavil prodiranje Italijanov proti Ljubljani. Za to dejanje si je prislužil celo ulico v Ljubljani in na Vrhniki. A resnica je drugačna: Italijane je ustavil takratni vrhniški župan Franc Tršar.
Franc Tršar se je rodil na Vrhniki kot sin veleposestnika Gregorja. Bil je posestnik in tovarnar, tudi deželni poslanec, leta 1918 je bil župan Vrhnike, finančno je podpiral Ivana Cankarja.
8. novembra 1918 se je v Ljubljani ustanovila »Komanda srbskih trupa« (KST), ki je imela sedež v Domobranski vojašnici. Poveljnik KST postane major Stevan Švabić, ki ga še isti dan povišajo v podpolkovnika. Kot pravi Vrhničan Dimitrij Kebe, ki se je v zadevo poglobil in pridobil arhivske vire, potem ko je bral hvalnice Švabiću, je KST ves čas delovala proti Slovenkam in Slovencem. 12. novembra 1918 je KST prepovedala dobavo živil »slovenski narodni straži« (400 mož) v Logatcu. Takratni komisar straže Golja je moral enoto razpustiti, hkrati pa je poročal Narodemu svetu v Ljubljani, da se italijanska brigada že nahaja v Gornjem Logatcu in da bi morali protestirati pri Italijanih.
Italijani so šli naprej proti Vrhniki, kjer pa jih je 14. novembra pričakal župan Franc Tršar, z njim je bil tudi tolmač Špiler. Italijanskemu poveljniku, polkovniku Cesarettiju je na zemljevidu pokazal, da je prestopil demarkacijsko mejo. 16. novembra je nato sklical sejo občinskega sveta, na kateri so sestavili protest proti italijanski zasedbi. In že naslednji dan je od polkovnika dobil odgovor, da se bodo Italijani umaknili proti Logatcu. Takole je Tršarju zapisal Cesaretti:
»Gospodu županu na Vrhniki! Dovoljujem si vaše blagorodje obvestiti, da bodo meni podrejene čete vsled višjega povelja v teku jutrišnjega dneva zapustile ta kraj in se bodo umaknile na črto, ki je določena v pogojih za premirje. Cesaretti, polkovnik, poveljnik polka.«
In kaj je naredil Švabić? Nič. Kot piše zgodovinar in geograf Grega Žorž v Zgodovinskem časopisu (2016), tako srbski kot italijanski viri pravijo, »da Švabić ni bil osebno prisoten na Vrhniki in ni ravnal samovoljno«. Kljub temu je Švabić postal častni občan Ljubljane, ima ulico na Vrhniki in v Ljubljani. A to še ni vse. Časniki iz tistega časa razkrivajo, da so pod Švabićevim poveljstvom njegovi nižji častniki izvajali umore, posilstva in rope, 10. decembra 1918 so bili vpleteni v hudodelstvo nad Ivanom Cankarjem, ki je za posledicami napada kasneje umrl v Cukrarni. In zanimivo. Takoj po atentatu na Cankarja je bil Švabić povišan v polkovnika, decembra istega leta so ga umaknili na varno v Beograd.
»Vsled navedenih dejstev predlagam, da se vrhniškemu županu Francu Tršarju postavi spominsko obeležje in se Švabiću odvzame naziv ´častni občan Ljubljane´ ter ukineta Švabićeva ulica v Ljubljani in na Vrhniki ter nadomestita s Tršarjevo ulico,« je zapisal Dimitrij Kebe, ki je uredništvu Demokracije dostavil tudi dokumentacijo.
